MARIBOR 2012: Gledališka predstava Vojna in mir
VOJNA IN MIR
Predstava Vojna in mir, velika enciklopedija morale in strasti današnjega časa v režiji Tomaža Pandurja, 21. in 22. februarja na oder Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru prinaša vznemirljivo dramatizacijo slavnega romana Leva Nikolajeviča Tolstoja, saj oboje, tako vojno kot mir, občutimo kot dve temeljni paradigmi človeške civilizacije. Prav gotovo je roman Vojna in mir, ki bi ga lahko prevajali tudi kot Vojna in svet, mnogo več kot roman. Je filozofija neke dobe, presek zgodovinskih dogodkov, ki usodno vplivajo na intimne družinske zgodbe v obdobju od 1805 do 1813, analiza vloge ruskega carja Aleksandra I. v času Napoleonovih vojn z Rusijo, je vojna strategija generala Kutuzova, ki razvija zmagovito teorijo čebeljega roja, koncept sveta svobodne volje, interakcija med posameznikom in svetom, analiza oblasti in njenih posledic. Je zgodba o prepletanju usod štirih družin in njihovih življenj v vojni in miru, o ljubezni Nataše Rostove, o nesrečni usodi Andreja Bolkonskega, o Pierru Bezuhovu in številnih drugih likih, temveč tudi o upanju, trpljenju, hrepenenju in bolečini ljudi, ujetih v mrežo velikih zgodovinskih dogodkov, ki jih bodo za vedno označili in spremenili.vV preseku osmih let usodnega časa Zgodovine je Pandur v Tolstoju našel alkimistično formulo univerzalnega nemira človeške rase, ki po eni strani ustvarja harmonijo in podobe lepega, po drugi pa ozračje kataklizme in samouničevanja. Večna vprašanja o smislu ljubezni, ubijanja, vere in smrti so predstavljena skozi perspektivo številnih junakov, skozi filozofijo neke dobe, ki jih režiser mojstrsko povezuje v sliko časa in sliko duha.vTako Vojna in mir v Pandurjevi režiji izpostavlja tri soodvisne pokrajine: nemir, vojno in mir, v katerih se prepletajo melodramatične osebne zgodbe, tektonski premiki surove zgodovine in neskončna polja smrti, da bi v pogojnem miru - kot posledici - zaznali ponovni nemir in nadaljevanje neizbežnega ciklusa - tisto nedoločljivo točko ravnotežja, ki je poglavitno gibalo ne le umetnosti in znanosti, ampak eksistence nasploh. Po prestanih bitkah, razkolih v družinah in izgubljenem času človeških usod se kot pogled v prihodnost končajo Tolstojeve zgodbe junakov, in napovejo novo življenje in novi ciklus, ki je kljub spoznanju niča, kot je verjel tudi Tolstoj, slavospev življenju:
Vse misli, ki imajo velike posledice, so vedno preproste: če se pokvarjeni ljudje združujejo, da bi dobili moč, morajo to storiti tudi pošteni ljudje. To je tako enostavno.
Predstava je nastala v koprodukciji Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu, gledališke organizacije Pandur. Theaters in Maribora 2012 - Evropske prestolnice kulture.vS Tomažem Pandurjem tudi tokrat sodeluje preverjena avtorska ekipa: avtor dramatizacije Darko Lukić, dramaturginja Livija Pandur, skupina scenografov NUMEN, kostumografka Danica Dedijer in avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik, v igralski zasedbi pa sta ob skoraj celotnem ansamblu Hrvaškega narodnega gledališča (med njimi Zrinka Cvitešič, Livio Badurina, Goran Grgič, Milan Pleština) posebna gosta igralca Pero Kvrgič in Milena Zupančič.
L. N. TOLSTOJ: VOJNA IN MIR
REŽISER TOMAŽ PANDUR
AVTOR DRAMATIZACIJE DARKO LUKIĆ
DRAMATURGINJA LIVIJA PANDUR
PREVAJALEC ZLATKO CRNKOVIĆ
UMETNIŠKA SODELAVKA SANJA IVIĆ
SCENOGRAFI NUMEN / SVEN JONKE, NIKOLA RADELJKOVIĆ
KOSTUMOGRAFKA DANICA DEDIJER
SKLADATELJA SILENCE / BORIS BENKO, PRIMOŽ HLADNIK
OBLIKOVALEC LUČI JUAN GÓMEZ CORNEJO
LEKTORICA ĐURĐA ŠKAVIĆ
FOTOGRAF ALJOŠA REBOLJ
IGRALSKI ANSAMBEL:
SLUGA LIVIO BADURINA
PIERRE BEZUHOV GORAN GRGIĆ
NATAŠA ROSTOVA ZRINKA CVITEŠIĆ
ANDREJ NIKOLAJEVIČ BOLKONSKI MILAN PLEŠTINA
MARIJA NIKOLAJEVNA BOLKONSKA ALMA PRICA
KNEZ NIKOLAJ ANDREJEVIČ BOLKONSKI PERO KVRGIĆ
LISA BOLKONSKA LANA BARIĆ
GROFICA NATALIJA ROSTOVA MILENA ZUPANČIČ
NIKOLAJ ILIČ ROSTOV IVAN GLOWATZKY
SONJA ALEKSANDROVNA ROSTOVA NERA STIPIČEVIĆ
KNEZ VASILIJ SERGEJEVIČ KURAGIN FRANJO KUHAR
HELENA VASILJEVNA KURAGINA IVA MIHALIĆ
ANATOL VASILJEVIČ KURAGIN LUKA DRAGIĆ
CAR ALEKSANDER I. DAMIR MARKOVINA
NAPOLEON BONAPARTE BOJAN NAVOJEC
GENERAL MIHAIL ILARIONOVIČ KUTUZOV SINIŠA POPOVIĆ
MLLE AMELIE BOURIENNE DORA LIPOVČAN
FJODOR IVANOVIČ DOLOHOV DUŠAN BUĆAN
VASILIJ DMITRIČ DENISOV NIKŠA KUŠELJ
PRAIZVEDBA: 14. OKTOBER 2011, ZAGREB / PRODUKCIJA: HRVAŠKO NARODNO GLEDALIŠČE, ZAGREB, PANDUR.THEATERS IN MARIBOR 2012 - EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE / Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije./ Generalna direktorica HNK Zagreb: Dr. Ana Lederer; direktorica Drame: Sanja Ivić; poslovna direktorica: Stela Stazić; izvršna producentka za PANDUR.THEATERS: Livija Pandur
I
ZBOR IZ KRITIK
EL PAIS, MADRID :
KATARZA POVOJNEGA ČASA
Tomaž Pandur v svoji različici Vojne in miru opominja na grozo balkanskih vojn
Vse kaže, da ima Pandur v rokah enega nedvomnih uspehov svoje kariere, na trenutke kontroverzne prav zaradi njegovih prelomnih idejnih konceptov. Geneza te gledališke adaptacije, ki jo je zasnoval pisatelj Darko Lukić, je prav v vojni, ki jo je, ne tako daleč nazaj, doživel skoraj vsak ustvarjalec te produkcije.
Z mislijo na tri stanja - mir, vojno in nemir - o katerih govori Pandur in so kompendij vsega, kar obstaja v družbi našega časa, se je režiser potopil v Tolstojevo delo in ga uprizoril v treh dejanjih. Prvo in drugo, z vojno, v kateri se prepletajo strasti in dogodki, je ustvaril s senzibilnostjo in estetiko, podobno velikim mojstrom ruskega gledališča prejšnjega stoletja, ne da bi izpustil igralske tehnike Stanislavskega, s katerimi igralci pokažejo vsa svoja čustva in občutke. Toda tretje dejanje, ki je čas miru, je Kopernikov preobrat, ki postavi dogajanje v potencialni čas po 2. svetovni vojni, s hladnostjo in izključitvijo vseh čustev, tako kot to počnejo guruji nemškega gledališča. Tako se zdi, da je Pandur želel pokazati, da je nemogoče živeti v harmoniji, ki pripada preteklosti: "Mir, ki ga skoraj ne poznamo, je v vlogi sterilnega flasha, zamrznjen, hladen, daleč od tovrstnih romantičnih slik, ki niso del tega sveta, saj ta svet krvavi, drhti in nima nič opraviti s stanjem miru."... Zato je v realizem Tolstoja, za katerega je značilen krščanski in anarhistični pacifizem, Pandur vgradil svoje lastne notranje vojne ... Vsi, skupaj s prepričljivimi igralci Hrvaškega narodnega gledališča, so ustvarili odlično predstavo, ki jo je Pandur želel nameniti "tistim, ki nenehno živijo v izgnanstvu, notranjem ali zunanjem."
Rosana Torres, El Pais, 10. november 2011, Madrid
AKTUAL, ZAGREB:
VOJNA IN MIR JE PRAVA VELIKA PREDSTAVA
Režiser Tomaž Pandur je s svojim gledališkim konceptom in svojo interpretacijo Tolstojevega romana Vojna in mir, ki je bil premierno uprizorjen v zagrebškem HNK, uspel razvneti ansambel in prenesti na igralce redko viden entuziazem
Delo na kanonskih literarnih besedilih, ki v prvi vrsti niso bili napisani za oder, za Pandurja ni bila novost. Večji del sedanjega svetovnega ugleda dolguje dramatizaciji besedil, ki so jih napisali odlični pisatelji (Dantejeva Božanska komedija, Pavićev Hazarski slovar, proza Dostojevskega). Kljub temu so ta besedila vedno dovoljevala uvajanje elementov fantastične ikonografije, neresničnosti in presenetljivosti na oder.
Pandur priznava pomen romana za ljudi v tej regiji, ki so se pravkar rešili svojih vojn. Konec koncev, v umetnosti je vedno dobro začeti s travmatično izkušnjo, ki se nas je globoko dotaknila, z osebno izvirno idejo je mogoče uvesti simbolični, arhetipski in nadrealistični element kot naš interpretativni prispevek.
Režiser velikega odra
Tudi tokrat, v glavnem v spoštovanju do realističnega literarnega izvirnika, je Pandur je ostal zvest svoji poetiki in gledališkemu konceptu. Medtem ko prvi dve dejanji precej dosledno sledita obnovi vsebine Tolstojevega romana, se tretje dejanje Pandur-Lukićeve dramatizacije bistveno razlikuje od izvirnega besedila. Zgodba se prestavi v obdobje po drugi svetovni vojni, v povojno Rusijo, utrujeno od trpljenja vojne. Tolstojevi junaki govorijo o svojih travmah in ranah, vendar tako, da ambient ni zasnovan kot običajno dojemamo rusko vsakdanje življenje tega
obdobja. S presenetljivo zunajčasovno narativnostjo sta Pandur in Lukić gotovo želela poudariti, da moč Tolstojevega romana in njegovega razmišljanja o vojni, patriotizmu, žrtvovanju, ljubezni, družbeni pravičnosti in človeški naravi ni nujno povezana le z Rusijo in s točno določenim zgodovinskim obdobjem, temveč ima univerzalni, trans-zgodovinski pomen. V nizu dobrih interpretacij izstopa Zrinka Cvitešić v vlogi Nataše Rostove kot romantične, zaljubljene in igrive Tolstojeve junakinje. To vlogo odigra s še ne videno strastjo, ogromno energijo in izjemno fizično gibljivostjo. Resnično zapolni oder, pri tem ji konceptualno pomaga tako režiser kot kostumografinja Danica Dedijer: Natašina prosojna, plapolajoča, neskončno dolga bela obleka nadnaravno plapola med elegantnimi črnimi oblekami drugih junakov. Naj zaključimo, da je z Vojno in mirom HNK v Zagrebu dobil pravo veliko predstavo, ki temelji na zelo sodobni interpretaciji klasičnega besedila. Uprizoritev, ki na pravi način predstavlja zmogljivost celotnega ansambla, tudi ustrezno uporablja tehnične zmožnosti tega gledališča. Nobenega dvoma ni, da predstava ne bo hit le na festivalih na Hrvaškem in v regiji, ampak bo zagotovo obiskala svetovne festivale in odre. Zasluženo!
Velimir Visković, Aktual, 18. oktober 2011, Hrvaška
JUTARNJI LIST, ZAGREB:
SENZACIONALNA UPRIZORITEV TOLSTOJEVEGA ROMANA VOJNA IN MIR: PANDUR SE NORČUJE IZ VSAKRŠNE IDEOLOGIJE
Pandurjeva Vojna in mir je v naših kulturnih okoliščinah žal izjema in ne pravilo, čeprav osrednja nacionalna gledališka hiša dejansko obstaja prav za produkcijo tovrstnih predstav: tako dragih kot kvalitetnih.
Naši sodobniki
Tolstojevi junaki iz prizora v prizor vse bolj izraščajo v naše sodobnike, in se na koncu, v najkrajšem, polurnem tretjem delu, pojavijo na odru kot povsem današnji ljudje, utrujeni od pesimizma in smrti. Predstava pravzaprav govori o tem, da povojno obdobje prinaša več težav kot vojno obdobje. V vojni ljudje "le" umirajo, medtem ko v tako imenovanem miru, ki sledi, mnogo dlje in mnogo bolj boleče počasi umirajo. Velike besede vedno pripadajo vsakomur, nesreča pa vedno pripada le posamezniku.
Pandurjevi režijski učinki so predvsem minuciozni - prevrnjena črna vedra z rdečim križem, črno kolo, ki kroži, otroški mrliški voziček, zavesa, ki plapola v vetru - vse to so boleči simboli duhovnega stanja junakov, med katerimi izstopa nekaj najbolj impresivnih igralskih kreacij. Predvsem Pero Kvrgić, ki igra kneza Nikolaja Andrejeviča Bolkonskega kot bojevitega, smešnega in žalostnega starca; potem Alma Prica kot njegova hči Marija, katere žametni, toda čist in topel alt kot da odzvanja tudi na ulico. Prav tako je prepričljiva tudi Milena Zupančič kot grofica Natalija Rostova. Njen alt je trd, skoraj moško grob, v nasprotju s Pricinim. Impresiven je tudi Milan Pleština kot Andrej, sin kneza Bolkonskega: odvzel je geste, in njegova primarna moč je dobila čudežno dimenzijo. Dobro mu sledi tudi Goran Grgić kot Pierre Bezuhov. Med mladimi igralkami so lepe vloge ustvarile Zrinka Cvitešić kot Nataša Rostova, Iva Mihelić kot Helena Kuragina, z velikim posluhom igrata tudi Lana Barić in Nera Stipičević. Poseben ton predstavi daje Livio Badurina kot pripovedovalec - resonator.
Tomislav Čadež, Jutarnji list, 17. oktober 2011, Zagreb
NOVOSTI, ZAGREB:
OD NAPOLEONA DO AL-KAIDE
Hoja po robu
Slovenski režiser se je odločil za hojo po robu s preobratom Tolstojeve zgodbe v ironijo o zgodovini, ki nas nenehno zavaja in v kateri so posamezniki drobna bitja, ki jih vodi muhavost usode ali političnih velikašev. Da bi to dosegel, je Pandur ohranil svoja najboljša orodja, vizualno magijo in igro v razsežnem prostoru ...
Metafizična atmosfera
... neskončne plapolajoče površine, gledališče senc, metafizična atmosfera in Tolstojeve pametne misli so ustvarili redko videno gledališko doživetje.
Bojan Munjin, Novosti, 21. oktober 2011, Zagreb
AKTUAL, ZAGREB:
Gledališki spektakel, ki ga ne smete zamuditi : VOJNA IN MIR V HNK V ZAGREBU
Ambiciozen dramski projekt Hrvaškega narodnega gledališča (HNK) v Zagrebu, v ozračju pričakovanj in obetov, za katerega so ljudje iskali dodatne vstopnice nekaj dni, zaradi senzacionalne scenografije, izjemne igre in mojstrske režije, je prerasel v spektakel. ... Tudi sam nastop slovenskih in hrvaških gledaliških legend Milene Zupančič in Pera Kvrgića zbuja posebne občutke in očitno občudovanje. Zdi se, da je bil dodaten navdih za mlajše igralce, da se predstavijo v svoji najboljši luči. Večer, ohranjen v spominu večine gledalcev, saj takšni kulturni spektakli opredeljujejo Zagreb kot evropsko metropolo.
Željko Žutelija, Aktual, 18. 10. 2011, Zagreb
HRT, ZAGREB:
VOJNA IN MIR NAPOLNILA ZAGREBŠKI HNK
Veličastna Tolstojeva epopeja Vojna in mir je bila premierno uprizorjena sinoči v zagrebškem HNK. Veliki gledališki dogodek gledalce ni pustil ravnodušne, in vsi sedeži, kar je bila do sedaj prava redkost, so bili razprodani. Čeprav Tolstojev roman v mnogih pogledih govori o vojni in miru, ju je režiser Tomaž Pandur povezal s stanjem duha kot novo senzibilnostjo 21. stoletja. Za zagrebški HNK je to vrhunska predstava na začetku sezone, ki bi jo lahko, glede na tematiko, s katero se ukvarja, označili s tremi besedami - vojna, mir in nemir.
HRT, Dnevnik, 15. 10. 2011, Zagreb
PANDUR.THEATERS
Gledališka organizacija Pandur.Theaters je v mednarodnem gledališkem prostoru prisotna že deset let. Je mednarodna gledališka mreža, ki sta jo leta 2002 ustanovila režiser Tomaž Pandur in dramaturginja Livija Pandur. Pandurjeve dolgoletne izkušnje in uspešne gledališke produkcije tako doma kot v svetu omogočajo umetniško vodenje gledališča v povezavi z evropskimi in svetovnimi gledališkimi festivali, gledališči in drugimi produkcijskimi partnerji. V kulturnem in političnem preseku evropskega in svetovnega ustvarjanja Pandur.Theaters odpira novo kreativno polje brez geografskih meja in povezuje sodobne umetniške principe, ki v procesu ustvarjanja predstave oblikujejo univerzalni gledališki jezik. Pandur.Theaters razvija globalno mednarodno gledališko produkcijo, ki ni odvisna od geografskega položaja ali jezika, ampak ustvarja večplastni gledališki organizem, ki omogoča razvoj modernega evropskega gledališča. Režiser in umetniški vodja Tomaž Pandur vztrajno sledi svojemu umetniškemu principu. S svojim prepoznavnim gledališkim rokopisom in s sintezo vseh gledaliških elementov gradi univerzalno gledališče in vzpostavlja gledališko platformo, ki nenehno povezuje, vznemirja, prebuja, spreminja in odpira poti novim miselnim in emocionalnim vzorcem. V kreativnem procesu Pandur sledi času gledališkega trenutka kot najbolj občutljivemu osnovnemu delcu gledališča.
Projekti HAZARSKI SLOVAR, STO MINUT, TESLA ELECTRIC COMPANY in KALIGULA v režiji Tomaža Pandurja so na festivalih in drugih mednarodnih gostovanjih dokazali uspešnost tovrstnega produkcijskega modela in povezovanja. Predstava VOJNA IN MIR je zadnji v nizu mednarodnih koprodukcij v sodelovanju s Hrvaškim narodnim gledališčem Zagreb in Mariborom 2012 - Evropsko prestolnice kulture.
V nastajanju je novi projekt, MEDEJA, ki bo povezal tri koproducente: HNK Zagreb, Dubrovniške poletne igre 2012 v sodelovanju s Pandur.Theaters. Premiera je napovedana 3. avgusta 2012 v Dubrovniku na trdnjavi Lovrijenac, predvideno je gostovanje na Festivalu klasičnega gledališča Teatra Olimpico v Vicenci (ki ga vodi režiser Eimuntas Nekrosius), slovensko občinstvo pa si bo predstavo lahko ogledalo na Festivalu Ljubljana, 6. in 7. septembra 2012.
V letih 2011 in 2012 je režiser Tomaž Pandur prejel v Španiji dve pomembni nagradi: red Izabele Katoliške za izjemne umetniške dosežke, Španija (2011) in nagrado Ercilla 2012, Bilbao (Španija) za najboljšo predstavo leta 2011 za SOMRAK BOGOV / CAIDA DE LOS DIOSES ( v produkciji Teatra Español iz Madrida).
Produkcije PANDUR.THEATERS: KALIGULA (2008) Pandur.Theaters, Slovenija in Dramsko kazalište Gavella, Hrvaška - v koprodukciji z gledališčem Ulysses, Hrvaška; Festivalom Grad Teatar Budva, Črna gora, Poletnim Festivalom Ohrid, Makedonija in festivalom Mittelfest, Italija; GOSTOVANJA IN FESTIVALI: FESTIVAL BUDVA GRAD TEATAR; ULYSSES, BRIONI; MITTELFEST FESTIVAL, Italija; FESTIVAL OHRIDSKO LETO; LENDAVA; GAVELLA Zagreb, Hrvaška; INTERNATIONAL THEATRE FESTIVAL MALTA, Poljska; SPLITSKO LJETO, Hrvaška; AVDITORIJ PORTOROŽ; FESTIVAL ARAD, Romunija; FITB BOGOTA, Kolumbija. TESLA ELECTRIC COMPANY (2006) Pandur.Theaters, Slovenija in gledališče Ulysses, Hrvaška; v koprodukciji s festivalom Mittelfest, Italija in Festivalom Ljubljana, Slovenija; GOSTOVANJA IN FESTIVALI: MITTELFEST FESTIVAL,
Italija; ULYSSES, BRIONI, Hrvaška; POLETNI FESTIVAL LJUBLJANA, Slovenija; ATELJE 212 BEOGRAD, Srbija; HNK Zagreb, Hrvaška; SSG TRST, Italija; SNG MARIBOR; BUDVA GRAD TEATAR; BRIONI; FESTIVAL OHRIDSKO LETO; POLETNI FESTIVAL LJUBLJANA, Slovenija; HIGH VOLTAGE ASSOC. LJUBLJANA; FESTIVAL FESTIKA KOPER. ONEHUNDRED MINUTES (2003) Pandur.Theaters in Festival Ljubljana, GOSTOVANJA IN FESTIVALI: FESTIVAL IBEROAMERICANO DE TEATRO DE BOGOTA, Kolumbija; FESTIVAL Mittelfest, Italija, FESTIVAL LJUBLJANA, Ljubljana; FESTIVAL GRAD TEATAR BUDVA; MES SARAJEVO; ŠPANSKA TURNEJA: Tenerife, Malaga (Mednarodni festival MALAGA), Sevilla, Cordoba, Madrid. HAZARSKI SLOVAR (2002) Pandur.Theaters v koprodukciji s Festivalom Ljubljana, gledališčem Atelje 212, Sava Centrom, Beograd; GOSTOVANJA IN FESTIVALI: SAVA CENTER BEOGRAD; FESTIVAL LJUBLJANA, Ljubljana, FESTIVAL BITEF Beograd; FESTIVAL Sterijino pozorje Novi Sad.
TOMAŽ PANDUR
Režijo je diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (1988). Od leta 1989 do 1996 umetniški direktor Drame SNG Maribor. Ustanovitelj in umetniški direktor gledališke organizacije Pandur.Theaters. Trenutno dela in živi v Madridu.
Izbor predstav (drama, opera, balet): Vojna in mir / Rat i mir (HNK Zagreb, Pandur. Theaters in Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, Zagreb, Hrvaška, 2011); Somrak bogov / Caida de los dioses (Teatro Español, Madrid, Španija, 2011); Simfonija otožnih pesmi / Symphony of Sorrowful Songs (Staatsoper Berlin, Nemčija, 2010); Medeja (Festival Merida, Španija, 2009); Hamlet (Teatro Español, Madrid, Španija, 2009); Kaligula (Pandur.Theaters in gledališče Gavella, Hrvaška, 2008); Barok / Barroco (Teatro Fernán Gómez / Centro Cultural de la Villa, Madrid, Španija, 2007); Tesla Electric Company (Pandur.Theaters v sodelovanju z gledališčem Ulysses, Hrvaška, in festivalom Mittelfest, Italija, 2006); Krila / Alas (Compania Nacional de Danza, Madrid, Španija, 2006); Inferno (Centro Dramatico National / Teatro Maria Guerrero, Madrid, Španija, 2005); Iz mrtvega doma / Aus einem Totenhaus (Oper Bonn, Nemčija, 2004); Sto minut (Pandur.Theaters in Festival Ljubljana, 2003); Hazarski slovar (Pandur. Theaters in Festival Ljubljana v sodelovanju z mednarodnimi koproducenti, 2002); Božanska komedija / La divina commedia: Inferno, Purgatorio, Paradiso (Thalia Theater, Hamburg, Nemčija, 2001-2002); Tišina Balkana / Silence of the Balkans (Mimis Helmis, Evropska prestolnica kulture, Solun, Grčija, 1997); Babilon (Drama SNG, Maribor / Arte, 1996); Ruska misija (Drama SNG, Maribor in festival Steirischer Herbst, Graz, Avstrija, 1995); Božanska komedija / La divina commedia: Inferno, Purgatorio, Paradiso (Drama SNG, Maribor, 1994); Carmen (Drama SNG, Maribor, 1993); Hamlet (Drama SNG, Maribor, 1992); Faust (Drama SNG, Maribor, 1991); Šeherezada (Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, 1989); Hedda Gabler (AGRFT, Ljubljana, 1988).
Televizija in video (izbor): Tespisov voz (dokumentarni film TV Slovenija, 1982); Karmen (dokumentarni film - Full Moon Production, Praga, 1993); Ruska misija (dokumentarni film, ORF Avstrija, 1994); Making of Babylon (dokumentarni film, ORF Avstrija, 1996); Babylon (TV priredba predstave, ARTE Nemčija / Francija, 1996); Inferno - Knjiga duše (TV priredba predstave, ARTE Nemčija / Francija, 2001); Making of Dictionary of the Khazars, RTS-TV Srbija, 2002); Sto minut (dokumentarni film, CRN Kolumbija, 2004); Company (dokumentarni film, Societe, Hrvaška, 2006); Tomaž Pandur - nebo nad Madridom (TV Slovenija, režija: Dragica Petrovič, 2008).
Publikacije:
Pandurjevo gledališče sanj / Pandur's theatre of Dreams, monografija, Seventheaven,1997;
Barok / Barroco, Centro Cultural de la Ville, Madrid, Španija, 2007;
Hamlet, Teatro Español, Madrid, Španija, 2009;
Somrak bogov / Caida de los dioses, Teatro Español, Madrid, Španija, 2011.
Nagrade (izbor):
Red Izabele Katoliške za izjemne umetniške dosežke, Španija (2011), nagrada Ercilla 2012, Bilbao (Španija) za najboljšo predstavo leta 2011 za Somrak bogov (produkcija: Teatro Español, Madrid). Nagrada za najboljšo uprizoritev, 2. Gran Festival de Ciudad de Mexico; grand prix, MESS festival, Sarajevo; zlata maska, MESS festival, Sarajevo; najboljša tuja produkcija, Buenos Aires; zlati lovorjev venec za režijo, MESS festival, Sarajevo; zlata maska za najboljšo uprizoritev, MESS festival, Sarajevo; Korenićeva nagrada za režijo, MESS festival, Sarajevo; Grand prix, BITEF festival, Beograd; Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo v celoti, Maribor; Borštnikova nagrada za režijo, Maribor; nagrada za najboljšo tujo produkcijo v Mehiki; nagrada jugoslovanskih kritikov za najboljšo produkcijo; nagrada Prešernovega sklada za režijo, Slovenija; nagrada Bojan Stupica za življenjsko delo, Beograd; Glazerjeva listina, Maribor; zlati grb mesta Maribor, nagrada Festivala Budva Grad Teatar.