Oči in ušesa boga končno dočakala svetovno premiero

Videokamere proti orožju v vojnah v Sudanu

Dokumentarni film Toma Križnarja in Maje Weiss Oči in ušesa Boga - videonadzor Sudana je v Mariboru, Evropski prestolnici kulture 2012, končno doživel svetovno premiero, v tem tednu ga namreč v sekciji Cinema for Peace Berlinskega filmskega festivala niso predvajali, protestno predvajanje sredi ulic Berlina pa so ga istega dne po 15 minutah prekinili policisti.

Polna dvorana Kina Udarnik je bila priča posnetkom 400 malih kamer, ki so bile kupljene s pomočjo humanitarne organizacije H.O.P.E. in razdeljene ogroženemu prebivalstvu v Sudanu. Ti ljudje imajo kamere ob sebi vsak dan in z njimi ščitijo sebe pred nasiljem, hkrati pa opozarjajo nanj. Posnetki se namreč prenašajo na računalnike in preko satelitskih modemov v svet. S kamerami zabeležijo grozodejstva, ki so jim priča vsak dan. Lahko rečemo, da gre za miroljubno rešitev, ki se je izkazala za močnejšo od orožja - svet namreč mora izvedeti, kaj se dogaja z ljudmi, za katere bi marsikdo rad, da jih pozabimo.

"Film smo predvajali v mestu, ki je zdaj center evropske kulture," je ob koncu projekcije filma povedal Tomo Križnar in povezal sudanski, evropski in slovenski svet: "Evropska kultura je nekoč ubijala, pravzaprav tudi zdaj mnogokrat njena aroganca, oholost in napuh ubijajo. Je pa optimistično, da se rojeva nova Evropa in nova evropska kultura, ki se zaveda, kakšna je naša resnična vloga." Ta vloga je v povezovanju svetov, ne pa v razdruževanju, zaradi tega Križnar poziva, "da z novo kulturo odvračamo ljudi od nasilja. Zato vas kličem, odprite srca, močni smo toliko, kot je močno srce." Režiserke Maje Weiss so se zgodbe iz Sudana prav tako dotaknile: "Ko pride Tomo z novimi materiali, z novim gradivom, je grozljivka, ko se zaveš, da se to ponavlja že več let, ne samo ponavlja, ampak celo slabša."

Na okrogli mizi v Vetrinjskem dvoru - ta je sledila projekciji filma, vodila pa jo je novinarka Marjana Vončina - so bili udeleženci poleg Križnarja in Weissove še Muhamad Ali, namestnik humanitarnega koordinatorja v Darfurju, Klemen Mihelič iz Humanitarne organizacije Hope in novinar Boštjan Videmšek. Ob koncu je svoje mnenje izrazil tudi dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru.

Muhamad Ali je povedal svojo ganljivo zgodbo in povzel, da se je v gorovju Nuba nemogoče izobraževati, zaradi tega je študiral v mestu. Dejal je, da je bilo najhuje, ko bi se moral po koncu študija vrniti domov, pa doma ni bilo več. Poudaril je tisto, kar se mu zdi zaradi razmer nemogoče: "Jaz hočem živeti tukaj in živeti kot prej!"

Mihelič je opozoril: "Ni vse tako črno. Videli smo film, nekaj se lahko naredi, lahko se nekaj premakne. Vsak lahko prispeva, na kakršen koli način, ni samo problem v Darfurju." Povedal je, da so največji zalet za delo dobili takrat, ko so slišali, da zaradi kamer na nekaterih kriznih območjih ni več napadov.

Dr. Rebolj je ob koncu poudaril, da je tudi univerza družbeno odgovorna in stremi k temu, da se ta družbena odgovornost še poveča, ter izpostavil: "Glavni razlog tega problema je v slepoti in gluhoti. Glejmo in poskušajmo dojeti, razširiti to dojemanje in s tem spreminjajmo vzorce."

Ponovitvi filma Oči in ušesa boga bosta 22. februarja ob 20. uri in 24. februarja ob 18. uri v Kinu Udarnik v Mariboru.

Gradiva za medije:

O delu Toma Križnarja: http://www.tomokriznar.com/tomokriznar.html

O organizaciji H.O.P.E.: www.hope.si.

Fotografije s premiere in okrogle mize (avtor Mediaspeed): http://dl.dropbox.com/u/16546488/Eyes%20and%20Ears%20of%20God.7z

Fotografije iz Sudana (avtor Tomo Križnar): https://www.wetransfer.com/dl/8n5Qh8c5/613a1dba88e1f2aa0adc94758ab0e02db3e9a975a7bb09b3ea4b4c5548f795b4686d3f4924787d4

Napovednik filma Oči in ušesa Boga (Tomo Križnar in Maja Weiss): ftp://narocniki:ftpuser@ftp.arkadena.si/EYES-AND-EARS-OF-GOD/UVODNIK-8min.mov

Več o filmu: http://www.tomokriznar.com/ang/index.php?li=filmi