Vabilo: Vabimo vas na javni posvet o sodobnih politikah meja in njihovemu vplivu na življenje migrantov z naslovom "Kje je meja?", ki bo potekal 29. februarja 2012 ob 17. uri v Gledališki dvorani Vetrinjskega dvora, Vetrinjska ul. 30 v Mariboru.

Na posvetu bomo z različnimi strokovnjaki osvetlili naravo sodobnih migracij, ki se preko evropskih politik dotikajo tako oseb z mednarodno zaščito in ostalih migrantov, kot državljanov, nevladnih organizacij in drugih vladnih institucij. Spregovorili bomo o družbenih, simbolnih in političnih mejah ter o seznanjenosti javnosti z aktualnimi migracijskimi politikami in njihovimi posledicami. Posvet bo zaokrožil premislek o izvedbi pilotnega projekta EUREMA (Intra-EU Relocation of Refugees from Malta), v okviru katerega je Ministrstvo za pravosodje in notranje zadeve iz Malte v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve RS preselilo osem oseb z mednarodno zaščito v Integracijsko hišo v Mariboru.

Na posvetu bodo spregovorili:

Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo (MNZ)

Igor Bratuša, koordinator Sektorja za integracijo in svetovalec za begunce v Integracijski hiši Maribor (MNZ)

Danica Jevšovar, višja svetovalka I. na Oddelku za javni red in tujce (UE Maribor)

Urška Breznik, strokovna sodelavka pri MISC Infopeka

Lana Zdravkovič, raziskovalka (Mirovni inštitut)

Miha Nabergoj, pravniški svetovalec (PIC)

Renata Petek, vodja urada za delo (ZRSZ Maribor)

Franci Zlatar, vodja centra za psihosocialno pomoč beguncem (Slovenska filantropija)

Danijela Tamše, aktivistka

Tina Rajšter, raziskovalka (Urbane brazde)

Posvet bo povezoval Tomaž Gregorc (Urbane brazde).

Posvet bo trajal približno eno uro. Po posvetu bo odprta razprava.

Posvet se izvaja v okviru projekta Digitalno nomadstvo (producent KUD Anarhiv), ki je del programa Urbane brazde, Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture.

Dodatne informacije: Tomaž Gregorc 041 412 871

Kratek opis pilotnega projekta Eurema ali kje je meja "porazdeljevanja bremen"?

Vse od uveljavitve schengenskega režima so migracije ljudi iz Afrike, Azije in Balkana v države članice EU opredeljene kot "problem". Sheme, ki jih evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Frontex ustvarja za prikaz migracijskih tokov v območje EU, spominjajo na vojne načrte okupacije in zavojevanja. V zadnjih treh letih je na področju azilne politike in migracij v EU še posebej aktualno vprašanje "solidarnosti" ali tako imenovana "porazdelitev bremena" med državami članicami. Načelo "delitve bremen" države članice zavezuje, da nudijo pomoč državam na schengenskem robu, ki so prva destinacija prebežnikov znotraj unije.

V skladu z načelom "delitve bremen" je junija 2009 Evropski svet na pobudo Evropske komisije sprejel sklep, da je potrebno izvesti pilotni projekt relokacije prebežnikov iz Malte. Za ta namen je nastal pilotni projekt EUREMA (Intra-EU Relocation of Refugees from Malta ali Med-evropske preselitve beguncev iz Malte), h kateremu je maja 2010 pristopila tudi Republika Slovenija. V preselitveni akciji pilotnega projekta je poleg Slovenije sodelovalo še devet evropskih držav (Francija, Portugalska, Nemčija, Slovaška, Poljska, Romunija, Madžarska, Velika Britanija in Luksemburg). Skupno je bilo do konca leta 2010 iz Malte preseljenih 254 oseb, za kar so bile države financirane iz Evropskega begunskega sklada.

Projekt preselitve v Slovenijo je potekal pod okriljem Ministrstva za pravosodje in notranje zadeve iz Malte v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve RS ob pomoči Mednarodne organizacije za migracije (IOM) in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Konec leta 2010 je tako Ministrstvo za notranje zadeve RS v mariborsko Integracijsko hišo vselilo osem prebežnikov iz Sudana in Somalije, ki jim je bil status begunca priznan že na Malti, ponovno pa so jim ga potrdili še v Sloveniji. V okviru preselitve je osem oseb s strani Andragoškega zavoda Maribor prejelo orientacijski trening (210 ur) ter tečaj slovenskega jezika (90 ur) s čimer naj bi jim olajšali življenje v Sloveniji. Ali jim to danes, leto dni pozneje omogoča dostojno, ustvarjalno in samostojno življenje v Sloveniji?

Raziskovalci v okviru projekta Digitalno nomadstvo pri Urbanih brazdah (EPK), ki od januarja 2011 izvajamo neformalni monitoring pilotnega projekta Eurema, ugotavljamo, da je po enem letu od prihoda osmih prebežnikov v Maribor, po končanem orientacijskem treningu in tečaju slovenščine, en prebežnik zapustil Slovenijo, šest jih je brezposelnih, edini zaposleni pa dela za skromno mesečno plačilo deset ali več ur na dan. Nihče od njih ne more študirati, čeprav si to želijo, saj ne morejo dokazati preteklega šolanja, prav tako še niso dosegli zadostnega znanja slovenščine, angleščina pa ni njihov materni jezik in so se je nekateri učili šele na Malti. Dve osebi ne moreta uveljavljati vozniškega izpita, obstaja pa še cela vrsta postopkov, do katerih prebežniki ne morejo samostojno dostopati. Nenazadnje ugotavljamo, da se vseh sedem želi iz Maribora preseliti v Ljubljano, a tega zaradi skromne denarne pomoči, ki jo prejemajo, ne morejo storiti.

Osem prebežnikov iz Sudana in Somalije je Slovenijo med vsemi drugimi državami izbralo zaradi obljub o možnosti zaposlitve, o možnostih za nadaljevanje študija in o obljubi visokega zaslužka. Večina njih je bila zaposlena že na Malti, pa tudi okolje in pomoči so jim bile tam veliko bolj v podporo kot danes v Mariboru. Trenutno nihče od njih ne more avtonomno odločati o svojem življenju. Nekateri so ločeni od svojih družin, vsi pa brez primerne socialne mreže in podpore. Zato se po prvem letu Eureme sprašujemo, kdo je odgovoren za nastalo situacijo. V ta namen organiziramo javni posvet, da razgrnemo žgoča vprašanja odgovornosti Republike Slovenije in njenih institucij pri "porazdeljevanju bremen", kot seveda tudi širšo razpravo o vizumskih režimih, politikah (ne)prepustnosti in pogojih življenja prebežnikov v Sloveniji.