Gradivo ob novinarski konferenci Ključi mesta Maribor, 1. 3. 2012

Prostori individualnega, kolektivnega in fiziološkega spomina

Programski sklop Ključi mesta je na današnji novinarski konferenci v Gledališki dvorani Vetrinjskega dvora skupaj z nekaterimi avtorji projektov predstavil nekatere večje projekte meseca marca.

3. marca 2012 ob 18.00 se odpira Mestna izpovednica. Z lokacijo na Koroški ulici 21 kot prvi na novo urejen prostor EPK na tej ulici predstavlja svojevrsten uvod v osrednji koncept programskega sklopa Ključi mesta - gre za reanimacijo mestnega središča. Glavni producent Ključev mesta Boris Cizej je pojasnil, da programski sklop Ključi mesta z izpovednico nudi možnost javnega izražanja, saj bodo lahko obiskovalci spregovorili o Mariboru kot Evropski prestolnici kulture, kamera pa bo posnela tudi vse izpovedi osebnega značaja. Izpovednica ne bo imela vrat, s čimer simbolno nakazuje odprtost. Odprta bo 24 ur, v njej bosta le stol in kamera, ki bo posnela izpoved. Izbor posnetkov bo predvajan na spletni strani Evropske prestolnice kulture. Koproducent projekta je Soundbiro.

6. marca bo med 10.00 in 16.00 v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor na Židovski ulici 4 potekal Humanistični simpozij Koncepti in podobe duše. Simpozij je osrednji del spremljevalnega programa ob fotografski razstavi Duše avtorja Dušana Šarotarja. Večmedijska postavitev z razstavo in ambientalno glasbo skladatelja Boštjana Baše ter ciklom predavanj priznanih humanistov na temo konceptov duše bo poskušala osvetliti predvsem poetične razsežnosti duš (podobe, poezija). Program predavanj:

dr. Marjan Toš: Duše v mariborski sinagogi, dr. Marko Uršič: Duša in osebna identiteta, dr. Vid Snoj: Umiranje duše v Kafkovi Preobrazbi, dr. Dragica Haramija: Holokavst skozi otroške oči, dr. Janez Balažic: Slikarska svetloba in duša slike, dr. Gorazd V. Mrevlje: Duša, duševnost in psihiater, Jelka Ciglenečki: Duša v sodobni slovenski prozi, dr. Klemen Jelinčič Boeta: Kadiš in judovski obredi ob smrti. Povezovalec bo Dušan Šarotar.

Ravnatelj Sinagoge dr. Marjan Toš je povedal: "Sinagoga v mestu ob Dravi znova živi. Ohranila je dušo, ohranila je historično izročilo in pomen, dobila je nove kulturne in civilizacijske nastavke in vsebino, ki jo iz leta v leto bogatijo. Zdaj vanjo prihajajo nove "duše", duše, ki jih z melanholične prekmurske ravnice, iz jutranjih meglic dežele štorkelj pošilja umetnik Dušan Šarotar. Mar so to duše tistih, ki so morali v tragediji največjega genocida v zgodovini človeštva na silo končati življenje?"

Med 9. in 23. marcem bo v produkciji Zavoda Maska Ljubljana na Slomškovem trgu postavljena konstrukcija dveh ledenih zidov z naslovom Zidova objokovanja, ki predstavlja nadaljevanje ukvarjanja Janeza Janše (nekoč Emila Hrvatina) z zidovi kot začasnimi konstrukti v javnem prostoru. Ideja projekta sega že v leto 1998, ko je Janša izvedel "izvirnik" solzedajalske akcije pod naslovom Kabinet spominov. Janša izhaja iz političnega razumevanja zidu kot objekta/prostora ločevanja. Zid je ena najmogočnejših manifestacij (politične) moči: kitajski, berlinski, izraelsko-palestinski. Zid vedno konstruira ena stran, ki se želi ločiti od druge, ne glede na to, ali druga stran privoli v izgradnjo zidu ali ne. Politični prostor Slovenije, tako kot večino zahodnega sveta, še vedno najlažje razdeli pogled v preteklost, nabit z ideologijo in prilaščanjem zgodovinskih zaslug ter obtoževanjem glede zgodovinskih krivic. Matrica političnega je še vedno zaznamovana z rdečo in črno barvo. V teh barvah bosta tudi ledena zidova, postavljena na nekoliko nagnjenem terenu, tako da se bo voda počasi (predvidoma 14 dni, odvisno od zunanjih temperatur) talila v vodnjak, narejen v obliki zemljevida Slovenije. Rdečkasta in črna voda se skupaj z umazanijo na ulici zlivata v rjavkasto mlakužo. Tako po eni strani dobimo podobo skupnosti, v kateri živimo, po drugi strani pa na poetičen način pokažemo, kaj oblikuje takšno podobo. Zidova objokovanja po zgledu jeruzalemskega Zidu objokovanja vabi obiskovalce, da svoja sporočila vstavijo v reže obeh zidov. Drugi del Zidov objokovanja se nanaša na intimni performans joka. Prizorišče joka oziroma prizorišče solzedajalske akcije je sestavljeno iz treh lakrimatorijev, ki bodo postavljeni v preddverje SNG Maribor: individualni, v katerem se posameznik poskuša razjokati na osnovi osebnega spomina, kolektivni, v katerem gledalec izbira med posnetki, ki ga lahko pripravijo do joka, ter fiziološki, kjer se razjoče ob pomoči dražila. Gledalec sam preizprašuje lastna čustva in spomin ter spomin na znane lokalne in svetovne dogodke. Nihče ga pri tem ne gleda. Gledalec postane terminalni gledalec: ustvarjalec, izvajalec in priča hkrati.

14. marca ob 18.00 z razstavo Svet na dlani Pokrajinskega muzeja Maribor nov pomen dobiva nekdanji kino Partizan, kjer bo postavljena razstava kositrnih figur. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja. Razstava bo na ogled do marca 2013. Odprta bo vse dni v tednu, in sicer med 9 in 13. uro in med 16. in 20. uro. Vstop na razstavo bo prost. Ob sobotah bodo potekala vodstva, in sicer ob 10. uri v slovenskem in ob 11. uri v angleškem jeziku. Razstavo bodo spremljale muzejske ustvarjalnice ter vodstva za otroke in odrasle. Vodja projekta je dr. Valentina Bevc Varl, ki je na novinarski konferenci izpostavila: "Kositrne figure so bile v preteklosti priljubljena igrača in vojaško strateško pomagalo. V času razsvetljenega absolutizma se je izdelava osredotočala predvsem na priljubljene vladarje, v literarni pripovedi pa jih je uporabil pravljičar Hans Christian Andersen. Kositrne figure tako niso zgolj lokalnega pomena, marveč govorijo univerzalni jezik, ki se nanaša na imaginarni svet vsakega posameznika. V Pokrajinskem muzeju Maribor je hranjenih več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja. Večina jih je iz družinske zbirke oficirja avstro-ogrske vojske Otta Gariboldija."

15. marca ob 11.00 se z osrednjo razstavo Nemci in Maribor (stoletje preobratov: 1846−1946) odpira razstavišče nekdanje Velike kavarne na Glavnem trgu 1. Predstavljala bo proces oblikovanja dveh nacionalnih skupnosti v Mariboru ter osvetljevala prisotnost in vlogo Nemcev v mariborskem političnem, kulturnem, gospodarskem in vsakdanjem življenju v različnih časovnih obdobjih in v različnih zgodovinskih kontekstih. Vodja projekta, dr. Jerneja Ferlež pravi: "Razstava govori o Nemcih v Mariboru v različnih obdobjih in zgodovinskih kontekstih v stoletju 1846−1946. V t. i. zgodovinskem loku prikazuje politično zgodovino razburkanega stoletja, v katerem je porajajoča nacionalna identiteta - pojav obdobja po marčni revoluciji - sprožala tako ustvarjalnost Nemcev in Slovencev v Mariboru kot, zlasti od zadnjih desetletij 19. stoletja, naraščajoča trenja med njimi. Po drugi strani predstavlja vpoglede v ustvarjalnost, dogodke in pojave iz kulturnega, javnega in vsakdanjega življenja meščanov, zlasti Nemcev, ki so se gibali v okvirih vsakokratnega zgodovinskega konteksta. Osnovno sporočilo razstave je, da je mariborska preteklost pomembno povezana z Nemci. Druga izhodiščna misel pravi, da so nacionalna trenja, ko narastejo do vrelišča, usodna tako za posameznike kot za mesto."
Pri pripravi razstave je sodeloval velik nabor avtorjev: dr. Filip Čuček, Jernej Kosi, dr. Janez Cvirn, dr. Žarko Lazarević, dr. Christian Promitzer, dr. Maja Godina Golija, dr. Manica Špendal, dr. Jerneja Ferlež, mag. Vlasta Stavbar, mag. Jure Maček, Nina Lončar, Gregor Jenuš, mag. Boštjan Zajšek, Andreja Borin, dr. Alja, Lipavic Oštir, Primož Premzl, Dejan Kac, mag. Franci Pivec, Marjan Pungartnik, Sabina Hajnrih in Barbara Bedenik.
Gradivo so prispevale različne inštitucije in posamezniki: Pokrajinski Arhiv Maribor, Primož Premzl, Pokrajinski muzej Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, družini Robnik/Hajnrih iz Maribora ter Muzej narodne osvoboditve Maribor. Razstavo sta oblikovala Matjaž Wenzel in Borut Wenzel. Razstava bo odprta vse dni v tednu do 15. junija med 10. in 19. uro.

Priloge:

http://www.maska.si/sl/produkcije/scenska/zidova_objokovanja/.

http://www.dropbox.com/gallery/50387078/1/zidova%20objokovanja?h=b70775 (avtor fotografij: Borut Peterlin).

http://www.dropbox.com/gallery/50387078/1/nemci%20in%20maribor?h=3cbce3 (original: Pokrajinski arhiv Maribor).

Več informacij, Petra Bauman, 031462977 Odnosi z javnostmi Ključi mesta