Raje biti kot imeti.

160 udeležencev sedme mednarodne IRDO konference, ki je potekala od 8. do 10. marca v Mariboru, je sprejelo več sklepov, skupno sporočilo vseh pa je, da moramo za izhod iz krize preusmeriti svoje misli v nov način razmišljanja - da je bolje biti, živeti kot imeti in umreti.

(Maribor, 10. 3. 2012) Danes pozno popoldne se je v Mariboru, na sedežu zavoda MARIBOR 2012 - Evropske prestolnice kulture, zaključila 7. mednarodna konferenca IRDO "Družbena odgovornost in izzivi časa 2012" z naslovom "Inoviranje kulture za več družbene odgovornosti - kot pot iz socio-kulturne krize". Konferenco sta organizirala IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, v sodelovanju z Mednarodno akademijo za sistemske in kibernetske znanosti, Dunaj (IASCYS), Javno agencijo RS za raziskovalno dejavnost (ARRS), Javno agencijo za knjigo RS, Zavodom RS za varstvo narave, Mestno občino Maribor, Štajersko gospodarsko zbornico, Ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji, Narodnim domom Maribor, Slovenskim društvom za odnose z javnostmi in Londonsko šolo za odnose z javnostmi. Častni pokrovitelj konference je bil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Na tridnevni konferenci se je zvrstilo kar 52 predavanj 68 avtorjev iz 14 držav (Slovenija, Rusija, Poljska, Avstrija, Nemčija, ZDA, Turčija itd.). Konference so se udeležili znanstveniki, raziskovalci, podjetniki, kulturniki in strokovnjaki, študenti in mnogi drugi. Približno 160 udeležencev je na srečanju sprejelo več sklepov, skupna zaključna misel vseh pa je bila, da je v teh kriznih časih treba uravnotežiti vrednote in delovati v skladu s tem, da je bolje biti kot imeti.

Prvi dan konference so zbrane pozdravili mag. Franc Hočevar (v imenu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka), Nina Hojnik, vodja protokola (v imenu dr. Suzane Žilič Fišer, generalne direktorice Maribor 2012), mag. Tomaž Kancler, podžupan Mestne občine Maribor, Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo, dr. Darij Krajčič, direktor Zavoda za varstvo narave, in ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora 7. mednarodne konference IRDO. Med plenarnimi govorniki so udeleženci prisluhnili številnim zanimivim predavanjem. Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, je predstavil Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru, dr. Darja Piciga iz Urada Vlade RS za podnebne spremembe je spregovorila o Sloveniji kot modelu integralne, nizko ogljične ekonomije in družbe, dr. Timi Ečimović, direktor SEM Inštituta za klimatske spremembe, je govoril o panelu svetovnih mislecev - o trajnostni bodočnosti človeštva, mag. Mia Miše iz zavoda MARIBOR 2012 je predstavila projekt Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, mag. Bojan Radej iz Slovenskega društva evalvatorjev pa je predstavil Raziskovanje kompleksnih upravljavskih problemov na primeru vrednotenja politik.

V drugem dnevu konference je v uvodnem nagovoru zbrane pozdravil Jos Douma, veleposlanik Nizozemske. Sledilo je predavanje dr. Jožice Knez Riedl in Eve Kaučič o odnosu do javnih dobrin kot zrcalu individualne in kolektivne kulture. Dr. Zbigniew Klos s Poljske Tehniške univerze je predstavil oblikovanje organizacijske kulture kot primere varovanja pred socio-kulturno krizo, Michael Winger pa je govoril o pohodu inovacij. Plenarni del predavanj je zaključila Bistra Kumbaroska iz Challenge Future, ki je v sodelovanju z mag. Andrejo Kodrin predstavila spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi. V obeh dneh so se v popoldanskem delu zvrstila številna zanimiva predavanja v okviru sekcij pravo in družbena odgovornost, ekonomika in kultura družbene odgovornosti, sodobna znanost in kultura v luči družbene odgovornosti, socializacija kulture, razvoj posameznih organizacijskih in družbenih kulturnih politik.

Tretji dan konference so številni predavatelji veliko govorili o knjigah, o razvoju družbene odgovornosti in vplivu na spreminjanje družbene kulture, velikodušnosti ter geomantiji. 7. mednarodna konferenca se je zaključila z delavnicami geomantije in literarno pripovedjo v izvedbi Barbare Pie Jenič z naslovom Mož, ki je sadil drevesa.

Konference so se udeležili znanstveniki, raziskovalci, podjetniki, kulturniki in strokovnjaki, študenti in mnogi drugi.

V razpravah so udeleženci iskali povezave med kulturnimi inovacijami in družbeno odgovornostjo ter sprejeli naslednje sklepe:

1. Kultura vpliva na to, kako rešujemo probleme ter uporabljamo znanje in vire.

2. Potrebujemo kritično vrednotenje politik za pot v sonaravno/trajnostno bodočnost, družbena odgovornost je netehnološki inovacijski proces družbe.

3. Etika soodvisnosti je osnova za celovit pristop k družbeni odgovornosti; pravica in pravičnost sta bistvo posameznikovega in družbenega življenja, pri tem pa potrebujemo pogumne inovacije in odprtost možnosti.

4. Kultura neposredno vpliva na razmišljanje ljudi, zato jo je treba krepiti v duhu družbene odgovornosti, tudi v podjetjih.

5. Družbeno in socialno krizo, ki je posledica krize vrednot in zaupanja, se da ozdraviti z vzpostavitvijo pozitivne družbene klime.

6. Kodeksi etičnih načel pomagajo k več družbene odgovornosti tako v profitnih, kot v neprofitnih organizacijah in vplivajo na kulturo organizacij in njihovo delovanje.

7. Fevdalni kapitalizem moramo nadomestiti z nečim sodobnejšim. Nastalo je že več možnih modelov, pobud, kar kaže, da se družba prebuja v smeri spreminjanja svojih stališč in navad.

8. Negovanje in spodbujanje empatije je lahko eden od najboljših možnih načinov, da začnemo živeti družbeno odgovornost in trajnostni razvoj ter da dosežemo blaginjo za celotno človeštvo.

9. Mediji naj ne bodo toliko pod vplivom politike in kapitala, naj si drznejo poročati še več o družbeni odgovornosti.

10. Bolje je biti in ohraniti zdravo naravo, kot imeti preveč in umreti.

Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora konference in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO ter Raziskovalnega sveta ZRC IRDO, je ob zaključku konference izpostavil: "Soodvisnost med ljudmi in z naravo je pogoj za obstoj, etika soodvisnosti ohranja družine, dobre poslovne odnose med organizacijami, kot so npr. prijateljstva, saj se z razlikami dopolnjujemo. Pretirana enostranskost je temeljni skupni imenovalec težav in sedanje krize."

Dodatne informacije:

IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, WWW.IRDO.SI

· zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta in RS ZRC IRDO ter predsednik Programskega odbora konference, epošta: mulej@uni-mb.si, tel. 031 393 916

· Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference, e-pošta: anita.hrast@irdo.si, info@irdo.si, www.irdo.si , tel.: 031 344 883, ter Sabina Kojc, vodja projektov, 040 564 485