Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših - pregled stanja
Svetovni dan zdravja 2012
PREHRANA IN TELESNA DEJAVNOST ZA ZDRAVJE PRI STAREJŠIH - PREGLED STANJA
Inštitut za varovanje zdravja RS je z namenom oblikovanja kakovostnih programov promocije zdravega prehranjevanja in gibanja za zdravje pri starostnikih izdal publikacijo z naslovom "Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših - pregled stanja". Pri pripravi opisa stanja na področju prehrane in gibanja pri starejših v Sloveniji je raziskovanje potekalo na več nivojih, pri čemer so bile uporabljene mešane metode. Poleg pregleda literature in že opravljenih raziskav na tem področju je bila predmet raziskovanja tematika s stališča starejših samih ter z vidika vseh servisov in služb, ki se pri svojem delu s starejšimi srečujejo.
Raziskovanje je tako poleg pregleda nabora kvalitativnih podatkov Ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu 2007 (EHIS - "European Health Interview Survey") vključevalo še semi-kvantitativno anketno zbiranje podatkov v skupini ključnih informatorjev, ki se pri svojem delu srečujejo s starejšimi, ter kvalitativen pristop z razgovori v skupinah starejših (fokusne skupine) ter analizo in interpretacijo vseh zbranih rezultatov.
Prehranjevanje starejših
Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje skozi celo življenje pozitivno vpliva na zdravje in dobro prehranjenost v starosti. Določeni prehranski vzorci spadajo med dejavnike tveganja za kronične nenalezljive bolezni in prehranske primanjkljaje, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo večjo obolevnost, prezgodnjo smrtnost in manjšajo kvaliteto življenja.
Čeprav je na primer uživanje sadja in zelenjave v Sloveniji najvišje prav med starejšimi, le-to še vedno ni v skladu s priporočili. Ker imajo starejši načeloma nižji socialni standard, bi se z dostopnejšimi cenami uživanje sadja in zelenjave morda povečalo, zato bi bilo na primer smiselno razmisliti o tovrstnem ukrepu.
Telesna dejavnost starejših
Raziskave za Slovenijo kažejo, da so kar okoli tri petine starostnikov nad 65 let telesno nedejavne. Z leti se prenehajo gibalno/športno udejstvovati predvsem tisti, ki so skozi vse življenje neredno športno dejavni. Redno aktivni starostniki ostanejo zvesti svojemu slogu dejavnega življenja. Gibalno/športno aktivnost starostnikov v Sloveniji bi lahko izboljšali s ponudbo programov, ki bi bili prilagojeni njihovim potrebam.
Med starejšimi so poleg hoje najbolj priljubljeni športi, ki niso povezani z visokimi stroški, zahtevajo malo časa ter so dostopni širokemu krogu ljudi (na primer planinarjenje, kolesarjenje in splošna vadba, ki omogočajo individualen tempo in zmerno obremenitev). Večina starostnikov se s temi športi ukvarja neorganizirano in verjetno je eden od pomembnejših razlogov za to finančni, saj članarin starejši pogosto ne zmorejo plačevati. Športe, s katerimi se starostniki radi ukvarjajo, bi bilo zato smiselno bolje organizirati. Organizirane dejavnosti imajo namreč vrsto prednosti, posamezniku nudijo strokovno nadzorovan proces, kar naj bi pomenilo tudi večjo varnost, zabavo, rednost in tudi možnost vzpostavljanja novih prijateljskih stikov.
Mnenje ključnih informatorjev
Kot tri najbolj pereče teme so ključni informatorji, ki se pri svojem delu srečujejo s starejšimi, izpostavili dostop starejših do zdravstvenih storitev, njihov socialni kapital ter duševno zdravje.
Pri dostopnosti do zdravstvenega varstva so izpostavljeni tako otežena fizična kot ekonomska dostopnost ter pomanjkanje socialnih mrež. Podobno je z upokojevanjem, ki po mnenju ključnih informatorjev predvsem poslabša ekonomski status, občutek lastne vrednosti ter zmanjša socialne stike. Pri socialnem kapitalu so ključni informatorji kot problem poudarili nekvalitetno medgeneracijsko sodelovanje, upadanje aktivnosti/angažiranosti po upokojitvi ter prav tako pomanjkanje socialnih mrež. Osamljenost, življenjska naveličanost in strah pred umiranjem/smrtjo so vodilni problemi starostnikov kar zadeva duševno zdravje.
Na področju prehranske problematike na telesnem nivoju so izpostavljeni slabša prebava, težave z zobmi in slabši tek, medtem ko so na funkcionalnem nivoju prepoznali pomanjkanje denarja za nabavo pestre hrane, omejeno znanje o zdravem načinu prehrane ter osamljenost pri uživanju obrokov. Na področju telesne dejavnosti so kot vodilne ovire navedene zdravstvene težave/bolečine, nemotiviranost in dolgoletna telesna nedejavnost/sedeč življenjski slog starostnikov.
Še vedno so v naši kulturi močno prisotni stereotipi o starosti, kot so bolehanje/slabotnost; osamljenost/izoliranost ter zmedenost in senilnost. Izkazalo se je, da bi bili potrebni ukrepi v vseh sektorjih družbe in na vseh področjih. Prednost naj bi imeli: priprava na starost na individualnem nivoju, izboljšanje finančnega stanja starostnikov, več angažiranja lokalnih skupnosti pri aktivnem vključevanju starostnikov, vključevanje starejših v procese izobraževanja, spodbujanje zdravega življenjskega sloga kot naložbe za zdravo staranje, razvijanje strpnosti do starostnikov in razumevanje posebnosti starostnikov, usmeritev patronažne službe v preventivno delo s starostniki, organizacija pred-upokojitvenih delavnic v delovnih organizacijah, več pozitivne konotacije pri informiranju o starostnikih, dostopnost kvalitetne pomoči pri aktivnostih, kjer starostniki niso več samostojni, mreža razvoza hrane na dom ipd.
Razlike med starejšimi v urbanem in ruralnem okolju
Razgovori s starostniki, ki samostojno živijo v lokalnem okolju, kažejo, da so med njimi največje razlike glede na to, ali živijo v mestu ali na vasi. Razlike med okoljema se kažejo v načinu življenja ter v socialno-psiholoških dejavnikih, kot so odločanje za prehranjevanje, pripravljanje hrane, rednost obrokov ter nabava hrane (cene in ustvarjanje zalog sta bolj pomembni v ruralnem okolju).
V urbanem okolju je mogoče opaziti večjo stopnjo informiranosti in osveščenosti o pomenu ustreznega (priporočenega in posamezniku prilagojenega) prehranjevanja in telesne dejavnosti za zdravje. Po načinu definiranja zdrave prehrane, upoštevanju priporočil in motivaciji za spremembe pa so razlike praktično minimalne.
Razlike med spoloma
Razlike med spoloma znotraj istega okolja ugotavljamo pri pripravljanju hrane (praktično v celoti je v domeni žensk, na podeželju je vezana na samopodobo ženske) ter pri vnosu tekočin - starejši moški dajejo prednost zmernim količinam alkohola, starejše ženske pa zeliščnim čajem.
Med spoloma je značilna tudi razlike glede priljubljene oblike telesne dejavnosti. Starejšim moškim so bolj blizu individualne oziroma neorganizirane oblike gibanja ali gibanje v manjših skupinah znanih ljudi (vrstnikov), medtem ko je starejšim ženskam bližja skupinska oziroma organizirana vadba z vrstnicami. To je značilno tako za vaško kot za mestno okolje.
Ugotovitve poročila lahko upoštevajo različni deležniki pri oblikovanju ustreznih programov promocije zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti za zdravje pri starostnikih obeh spolov v različnih okoljih.