Sporočilo za medije: Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2012

Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2012

POSKRBIMO ZA NAŠE ZVOČNO OKOLJE

Hrup postaja vse večji problem

Ljubljana, 24. april 2012 - Jutri, 25. aprila, obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu, ki že sedemnajsto leto zapored poteka zadnjo sredo v aprilu. Namen letošnje akcije z geslom "Poskrbimo za naše zvočne okolje" je spodbujanje skrbi za dobro zvočno okolje, ohranjanje sluha in ozaveščanje o negativnih učinkih hrupa na zdravje in počutje ljudi. Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) smo lani izvedli prvo pilotno raziskavo o vplivu poslušanja glasbe preko prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike pri nas. Študija je pokazala, da slaba petina mladostnikov zaradi preglasnega poslušanja glasbe tvega poškodbe sluha.

Prva raziskava pri nas o vplivu poslušanja glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe na mladostnike

Mladostniki si svoje zvočno okolje vse pogosteje ustvarjajo z glasbo. Zaradi dolgotrajnosti in glasnosti poslušanja predvsem prek prenosnih predvajalnikov glasbe obstaja možnost, da mladi na ta način poslabšajo kvaliteto svojega sluha. Zato smo na IVZ v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo in Slovensko mrežo zdravih šol izvedli pilotno študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. "Rezultati študije so pokazali, da je med 420 srednješolci 18 % takih, ki glasbo prek slušalk poslušajo tako pogosto in glasno, da s tem tvegajo okvare sluha, če bodo s takim vzorcem vedenja vztrajali nekaj let. Pri 17 % dijakov je tveganje mejno, 65 % dijakov pa glasbo prek slušalk s prenosnimi predvajalniki posluša varno," je razložila dr. Sonja Jeram z IVZ in svetovala: "Previdnost pri poslušanju je zato priporočljiva." Ameriška študija je namreč pokazala, da je delež naglušnih mladostnikov med 12. in 19. letom starosti v zadnjih dvajsetih letih narastel s 14,9 % na 19,5 %. Med možnimi vzroki avtorji študije navajajo tudi dolgotrajno izpostavljenost preglasnemu zvoku glasbe iz slušalk.

Hrup je vse večji problem v urbanem okolju

Zvočno okolje in z njim hrup postaja vse večji problem predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten v dnevnem in nočnem času. Evropska agencija za okolje pripravlja spletni pogled v naše zvočno okolje s programom "Noise Data Viewer", kjer bomo lahko videli območja ogroženosti prebivalcev za najbolj obremenjena mesta in prometne poti. "V Sloveniji imamo zbrane podatke o hrupu za Ljubljano ter za glavne prometne ceste in najbolj obremenjen odsek železniške proge od Celja do Maribora. Strateške karte se izdelujejo tudi za Maribor in Novo Gorico, ter za preostale, bolj obremenjene ceste in železniške proge," je pojasnila dr. Sonja Jeram z IVZ in dodala: "Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 30 odstotkov Evropejcev v nočnem času doma izpostavljenih hrupu, ki predstavlja povečano tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. V Ljubljani je takemu hrupu, po ocenah strateških kart hrupa, samo zaradi cestnega prometa ponoči izpostavljenih okoli 22 odstotkov prebivalcev".

25. aprila pri nekaterih vrtcih meritve hrupa

V sodelovanju z Agencijo RS za okolje smo na podlagi strateške karte hrupa Ljubljane zbrali podatke o zvočnem okolju vrtcev in osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je v Ljubljani kar 17 ustanov (14 vrtcev in 3 osnovne šole) v neprimernem okolju. Na dan ozaveščanja o hrupu bomo pri izbranih vrtcih in šolah opravili meritve hrupa. S to akcijo želimo opozoriti na nujnost, da se stanje obremenitve s hrupom v okolju vrtcev in šol čim prej podrobneje prouči in da se po potrebi izvedejo ukrepi za zaščito otrok in učiteljev. "Ob tem se je potrebno zavedati, da vsak posameznik lahko poskrbi, da okolja ne obremenjuje z nepotrebnimi zvoki, s tem da s svojo dejavnostjo ne moti drugih ljudi, posebno v nočnem času. Vsi se potrudimo, da bomo večino časa preživeli v prijetnem zvočnem okolju, tako v delovnem času kot doma, na poti, predvsem pa v prostem času, ki ga preživljamo v naravi. Ne preslišimo pestrosti zvokov našega okolja," svetuje dr. Sonja Jeram z IVZ.

Več informacij

Spletna stran IVZ: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=21

Strateške karte hrupa: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

Noise Data Viewer: http://noise.eionet.europa.eu/viewer.html

Okoljski kazalniki: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=381

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Mitja Vrdelja, 01 2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Kerč, 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si

###

Dolgotrajno poslušanje preglasne glasbe, šumenje v ušesih in naglušnost

Pilotna študija, o navadah mladostnikov pri poslušanju glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe, izvedena med slovenskimi srednješolci v letu 2011

Sonja Jeram, Inštitut za varovanje zdravja RS

Znanstveni odbor Evropska komisije za pojavljajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) je leta 2008 opozoril, da dolgotrajno poslušanje preglasne glasbe z rabo prenosnih predvajalnikov glasbe (PPG) lahko predstavlja tveganje za poškodbe sluha, ki se kažejo kot šumenje v ušesih (tinitus) oziroma začasna ali trajna naglušnost. Ker je prodaja PPG v Evropi v zadnjih letih izjemno porastla, strokovnjaki ocenjujejo, da se je po letu 1980 število mladih, izpostavljenih visokemu nivoju zvoka pri družabnih aktivnostih, potrojilo in doseglo okoli 19 %. Zato opozarjajo, da še vedno ni na razpolago dovolj podatkov, na podlagi katerih bi natančno ocenili tveganje. Kot pomembne med drugim navajajo podatke o vedenjskih vzorcih rabe PPG, trajanju poslušanja glasbe, nivoju glasnosti zvoka na slušalkah in izpostavljenosti uporabnikov drugim virom glasnega zvoka.

Da bi prispevali k pridobivanju podatkov in z namenom ozaveščanja mladih v Sloveniji o možnih škodljivih posledicah dolgotrajnega poslušanja preglasne glasbe, smo na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) skupaj s predstavniki območnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in v sodelovanju s Slovensko mrežo zdravih šol izvedli pilotno študijo med dijaki 20 srednjih šol. Namen te pilotne študije je bil testiranje vprašalnika in pridobitev preliminarne ocene deleža dijakov, ki glasbo poslušajo na način, ki lahko zanje predstavlja tveganje za poškodbo sluha.

K sodelovanju smo povabili vse srednje šole, ki sodelujejo v Slovenski mreži zdravih šol. Pri študiji je sodelovalo 20 šol, od tega 5 gimnazij, 7 poklicnih šol in 8 drugih srednjih šol. Razdelili smo skupno 770 vprašalnikov, in sicer le dijakom, ki so v šolskem letu 2010/2011 obiskovali drugi letnik. Vsi dijaki so morali s strani svojih staršev pridobiti strinjanje, da v študiji sodelujejo. Sodelovanje je bilo anonimno. Študijo smo izvedli s pomočjo predstavnikov območnih ZZV in kontaktnih učiteljev na srednjih šolah, ki so delali v skladu z našimi navodili. Študija je bila izvedena v sklopu aktivnosti ob Mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, 27. aprila 2011.

V študiji smo kot predlogo za izdelavo vprašalnika izbrali nemški vprašalnik, ki smo ga prilagodili za potrebe naše pilotne študije. Vprašalnik je vseboval 30 vprašanj v šestih sklopih:

1. tvoj svet zvoka,

2. poslušanje glasbe prek prenosnih predvajalnikov glasbe,

3. poki in eksplozije,

4. šumenje v ušesih ali tinitus,

5. tvoj sluh in

6. osnovni podatki.

Dijake smo poleg osnovnih vprašanj o spolu, starosti, šoli in izobrazbi staršev vprašali, kakšno glasbo radi poslušajo in kako pogosto jo poslušajo, kdaj največ poslušajo glasbo s PPG in kako glasno pri tem naravnajo nivo intenzitete zvoka. Zanimalo nas je, ali se tudi sami ukvarjajo s petjem ali igranjem na glasbeni instrument. Vprašali smo jih, kako pogosto se udeležujejo drugih dogodkov, kjer so lahko izpostavljeni visokemu nivoju zvoka, na primer udeležba na športnih prireditvah, ogledi filmov v kinodvoranah ali zabave v disku. Dodali smo vprašanja o izpostavljenosti pokom in eksplozijam na praznovanjih ter o izpostavljenosti pokom na streliščih ali v kamnolomih. Dijaki so ocenili svoj sluh in opisali šumenje v ušesih, če so ga že doživeli. Pri vseh vprašanjih so, poleg naštetih možnosti, lahko dodali tudi svoje druge izkušnje in mnenja.

Pilotna študija o navadah mladostnikov pri poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe je pokazala, da je med 420 sodelujočimi mladostniki okoli 18 % tistih, ki s pogostim in dolgotrajnim poslušanjem glasne glasbe prek slušalk tvegajo, da bodo s takim vedenjem povzročili začasne ali trajne poškodbe sluha. Na podlagi izvedbe pilotne študije smo izpopolnili vprašalnik, s katerim načrtujemo izvesti obsežnejšo spletno anketo, na večjem in primernejšem vzorcu za podrobnejšo statistično obdelavo podatkov.

Zaradi previdnosti svetujemo, da so vsi, ki pogosto in radi glasbo poslušajo naglas, pozorni na šumenje v ušesih in začasen premik praga občutljivosti ter po takem dogodku poskrbijo za daljše obdobje tišine. Možno je, da so taki posamezniki še posebej občutljivi in se bodo pri njih okvare sluha pojavile prej kot pri večini ostalih. Priporočamo tudi, da take osebe uporabljajo zaščito za sluh, če se hrupu ne morejo izogniti.

Več v publikaciji eNBOZ:

http://www.ivz.si/enboz?pi=5&_5_Filename=attName.png&_5_MediaId=4973&_5_AutoResize=false&pl=223-5.3. (stran 12).