Mednarodna raziskava o zdravju in vedenju mladih

SLOVENSKI MLADOSTNIKI IMAJO NAJMANJ PSIHOSOMATSKIH SIMPTOMOV

Socialni, kulturni in ekonomski kontekst vpliva na zdravje

Ljubljana, 3. maj 2012 - Mednarodno poročilo "Socialne determinante zdravja in dobrega počutja med mladostniki", ki ga je včeraj izdala Svetovna zdravstvena organizacija, prinaša zadnje podatke raziskave "Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2010 (HBSC)" iz 39 držav Evrope in Severne Amerike. Med njimi je tudi Slovenija, kjer je raziskavo leta 2010 tretjič izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), financiralo pa Ministrstvo za zdravje RS. V primerjavi z drugimi državami slovenski mladostniki najmanj pogosto doživljajo psihosomatske simptome, a v povprečju čutijo večjo obremenitev s šolo. V primerjavi s povprečjem se slovenski mladostniki ocenjujejo kot manj zdrave in imajo v povprečju slabše prehranjevalne navade. Kljub temu so med bolj zadovoljnimi s svojim življenjem.

Raziskava, ki se izvaja vsake štiri leta, se ukvarja z zdravjem, vedenji, povezanimi z zdravjem, socialnim kontekstom in tveganimi vedenji med 11-, 13- in 15-letniki. Ugotovitve slovenskega poročila "Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med slovenskimi mladostniki" kažejo, da imajo mladostniki iz revnejših družin slabše zdravje. Več tveganih vedenj in slabše zdravje je pri mladih iz enostarševskih in rekonstruiranih družin, na zdravje mladostnikov pa vpliva tudi nezaposlenost staršev. Poleg tega imata na zdravje in z njim povezana vedenja pomemben vpliv osebni socialni položaj in socialna opora, ki jo je mladostnik deležen. Podobno velja tudi za mladostnike iz ostalih držav.

Najmanj psihosomatskih simptomov, velik samoporočani delež predebelih

Zanimivo je, da se slovenski mladostniki uvrščajo na zadnje mesto (na prvem mestu so mladostniki iz Turčije in Italije) glede na redno doživljanje psihosomatskih simptomov. "To pomeni, da slovenski mladostniki v primerjavi z ostalimi vrstniki iz tujine doživljajo manj psihosomatskih simptomov. Podatki o visokem zadovoljstvu z življenjem Slovenijo uvršajo nekje nad povprečje HBSC - v zgornjo polovico držav, o slabi samooceni zdravja pa bolj na rep vseh držav, kar pomeni, da samoocena zdravja v primerjavi z vrstniki iz ostalih držav ni tako slaba," je povedala nacionalna koordinatorica HBSC študije dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala: "Glede števila poškodb so slovenski mladostniki med tistimi, ki so se v zadnjem letu pogosteje poškodovali, kot je povprečje za vse države. Podobno smo tudi med prvimi devetimi v vseh starostih pri odstotkih predebelih glede na samoporočano težo in višino ter med prvimi štirimi državami v samooceni mladostnikov, da so predebeli. Pri 11- in 15-letnikih je Slovenija na tretjem, pri 13-letnikih pa na četrtem mestu, takoj za Nemčijo, Luksemburgom in Poljsko". Kljub temu pa nismo med prvimi državami po odstotkih mladostnikov, ki so na takšni ali drugačni dieti za zmanjšanje teže.

Redko zajtrkovanje in pogosto pitje sladkanih pijač

Slovenija je že skoraj tradicionalno na repu - na zadnjem mestu pri odstotku tistih, ki redno zajtrkujejo, saj imamo kot ena redkih držav organizirano malico. Mladi z Nizozemske na primer skoraj dvakrat pogosteje zajtrkujejo kot mladi pri nas. "Razveseljivo je, da je razen pri 15-letnikih odstotek tistih, ki redno uživajo sadje v Sloveniji nad povprečjem HBSC. Žal pa to ne drži za pogostost pitja sladkanih pijač, kjer smo na samem vrhu pri 15-letnikih in med prvimi pri 11- in 13-letnikih," je navedla dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala, da nas podatki o zobni higieni uvrščajo nekje na sredino med državami in smo rahlo pod povprečjem v pogostem umivanju zob. Podobno je stanje tudi pri redni telesni aktivnosti.

Manj dobrih prijateljev in obremenjeni s šolo

Po število dobrih prijateljev so slovenski mladostniki v zadnji tretjini držav, kar pomeni, da imajo v povprečju manj dobrih prijateljev, se manj družijo in redkeje komunicirajo z njimi kot njihovi vrstniki iz drugih držav. "Zanimivi so podatki o tem, ali je šola mladostnikom všeč, saj smo pri 11- in 13-letnikih na repu držav, kar pomeni, da jim je šola manj všeč kot vrstnikom iz tujine. Po deležih pri 15- letnikih pa se uvrščamo na 5. mesto, takoj za Armenijo, Makedonijo, Izrael in Madžarsko, kar pomeni, da je 15-letnikom šola zelo všeč," je navedla dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in nadaljevala: "Kljub temu se vsi slovenski mladostniki uvrščajo zelo visoko po odstotkih tistih, ki se čutijo s šolo obremenjeni - pri 11-letnikih smo na drugem mestu, pri 13-letnikih pa na tretjem mestu med vsemi državami. Razveseljivo je, da se slovenski mladostniki visoko, v prvo tretjino, uvrščajo po deležu tistih, ki ocenjujejo, da so njihovi sošolci prijazni in pripravljeni pomagati."

Kadilske navade slovenskih mladostnikov podobne kot v drugih državah

Kadilske navade slovenskih mladostnikov v primerjavi z vrstniki niso izstopajoče, saj se Slovenija nahaja nekje na sredini (odstotki tistih, ki so prvič kadili pri 13 letih) ali celo pod povprečjem (deleži 11- in 13-letnih rednih kadilcev), razen pri 15-letnikih, kjer smo v deležih malo nad povprečjem, in smo pristali na 14. mestu (od 38 držav). Podoben vzorec je tudi pri uporabi alkohola, saj so 15-letniki pri deležih rednega pitja alkohola in vsaj dvakratni opitosti nad povprečjem in okoli 10. mestu med državami, medtem ko so 11- in 13-letniki nekje na sredi in okoli povprečja oziroma pod njim. Manj ugodni so podatki o uživanju marihuane pri 15-letnikih, saj smo v prvi tretjini držav po uporabi marihuane v zadnjih 30 dneh in tudi uporabi kdajkoli v življenju.

Glavne ugotovitve poročila "Socialne determinante zdravja in dobrega počutja med mladostniki" · Zdravju škodljivo vedenje narašča s starostjo in s slabšim socialno-ekonomskim položajem. · Dekleta in fantje se razlikujejo glede zdravih in nezdravih vedenj, ki se verjetno nadaljujejo tudi v odraslosti. · Zdravje in vedenja, povezana z zdravjem, se med državami razlikujejo, kar kaže na to, da socialni, kulturni in ekonomski kontekst vpliva nanje in ustvarja neenakosti v zdravju.

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Mitja Vrdelja, 01 2441 572

E-pošta: mitja.vrdelja@ivz-rs.si

Nuša Kerč, 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si