Pred Svetovnim dnem gibanja 2012

GIBANJE JE ŽIVLJENJE! MAJ - MESEC TELESNIH AKTIVNOSTI

Premalo mladostnikov redno telesno dejavnih

Ljubljana, 7. maj 2012 - Vsako leto 10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja, katerega ključni cilj je spodbujanje telesne dejavnosti in zviševanje deleža telesno dejavnega prebivalstva v vseh okoljih in v prostem času. Letošnje geslo je "Gibanje je življenje! Maj - mesec telesnih aktivnosti". Redna in zadostna telesna dejavnost namreč pozitivno vpliva tako na zdravje posameznika kot na njegovo splošno dobro počutje. Nacionalni in tudi mednarodni podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) ki jo je leta 2010 že tretjič izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), financiralo pa Ministrstvo za zdravje RS, kažejo, da je premalo mladostnikov redno in zadostno telesno dejavnih.

Po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi morali biti mladostniki zmerno do intenzivno telesno dejavni vsaj eno uro na dan vse dni v tednu. Redna telesna dejavnost je namreč ključna za njihov razvoj, zdravje in splošno dobro počutje, saj med drugim vpliva na telesni in gibalni razvoj, na kognitivne sposobnosti, preprečuje zgodnji začetek večine kroničnih nenalezljivih bolezni v dobi mladostništva in varuje pred razvojem različnih odvisnosti.

Redno telesno dejavnih le 20 odstotkov slovenskih mladostnikov

"Po podatkih raziskave HBSC se je v obdobju 2002-2010 za dobra 2 odstotka znižal delež redno telesno dejavnih slovenskih mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let. Tako je v skladu s priporočili telesno dejavnih le še 20 odstotkov mladostnikov," ugotavlja Andreja Drev z IVZ in dodaja: "Podatki tudi kažejo, da so fantje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno dejavni kot dekleta, da s starostjo telesna dejavnost upada in je tako dovolj telesno dejavnih največ 11-letnikov, sledijo 13- in 15-letniki ter da se v prostem času najpogosteje rekreirajo mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem."

Mednarodna primerjava: med 39 državami Slovenija na sredini

Med 39 sodelujočimi državami se slovenski mladostniki uvrščajo nekje na sredino lestvice. Dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ umesti Slovenijo v mednarodni kontekst: "Med 11-letniki je Slovenija na 17. mestu z 20 odstotki deklet in 31 odstotki fantov, ki so redno telesno dejavni. V tej starostni skupini so na prvem mestu mladostniki z Irske, kjer je redno telesno dejavnih 31 odstotkov deklet in kar 43 odstotkov fantov, na zadnjem mestu pa je Italija s 7 odstotki redno telesno dejavnih deklet in 10 odstotki fantov. 13-letniki se na mednarodni letvici uvrščajo na 18. mesto, in sicer je redno telesno dejavnih 15 odstotkov deklet in 25 odstotkov fantov. Tudi v tej starostni skupini se najvišje na lestvici redno telesno dejavnih uvrščajo mladostniki z Irske, z 20 odstotki deklet in 36 odstotki fantov. V starostni skupini 15 let se slovenski mladostniki uvršajo na 17. mesto z 10 odstotki redno aktivnih deklet in 20 odstotki fantov. Najbolj telesno dejavni 15-letniki so v Združenih državah Amerike, kjer je redno telesno dejavnih 17 odstotkov deklet in 33 odstotkov fantov". Tudi mednarodni podatki kažejo, da je v večini vključenih držav več redno telesno dejavnih fantov in mlajših mladostnikih ter tistih iz višjega socialno-ekonomskega sloja.

Priporočila za izboljšanje stanja

Ugotovitve mednarodnega poročila raziskave HBSC nakazujejo, da je večina mladih premalo telesno dejavnih, zato bo treba pozornost in aktivnosti usmeriti v starejše mladostnike, dekleta in mladostnike iz revnejših družin. Potrebno se bo usmeriti v dejavnike, ki motivirajo mlade k večji telesni dejavnosti, in sicer:

− posebno pozornost nameniti telesni dejavnosti deklet,

− omogočiti brezplačno ali cenovno ugodno telesno dejavnost,

− vključiti mlade v pripravo programov telesne dejavnosti,

− zagotoviti varno okolje za igro in telesno dejavnost ter

− ozaveščati vse generacije o pomenu telesne dejavnosti.

Pri nas bi bilo treba dodatno razmislili tudi o ukrepih, ki bi spodbujali in omogočali telesno dejavnost družin, tudi tistih s slabšim socialno-ekonomskim položajem. "Tako bi na primer z odpiranjem šolskih igrišč in telovadnic ter brezplačnim dostopom do njih v popoldanskem času, pa tudi z organizacijo kakovostnega preživljanja prostega časa, lahko več mladim omogočili redno prostočasno rekreacijo ter s tem prispevali k nadomeščanju sedečih prostočasnih dejavnosti z aktivnimi," opozarja Andreja Drev z IVZ in dodaja, da k večjim ravnem telesne dejavnosti mladostnikov lahko v veliki meri prispeva tudi šola, kjer mladi preživijo velik del dneva. Šole lahko mladim omogočijo raznovrstne možnosti za telesno dejavnost, kot so rekreativni odmori, interesne dejavnosti s področja športa, dodatna ura športne vzgoje itn.

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Nuša Kerč, 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si