Sporočilo za medije: Brezplačno merjenje krvnega tlaka po Sloveniji ob Svetovnem dnevu hipertenzije 2012

Pred Svetovnim dnem hipertenzije 2012

Brezplačno merjenje krvnega tlaka in svetovanje za zdrav življenjski slog po Sloveniji

Zdrav življenjski slog pripomore k normalnemu krvnemu tlaku

Ljubljana, 9. maj 2012 - 17. maja 2012 obeležujemo svetovni dan hipertenzije. Zato bodo v tednu od 14. do 18. maja 2012 na pobudo Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) in Sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva v organizaciji zdravstvenih domov in regijskih zavodov za zdravstveno varstvo po Sloveniji potekale različne aktivnosti - ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, meritve krvnega tlaka, ugotavljanje dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki vplivajo na pojav zvišanega krvnega tlaka in drugih kroničnih bolezni ter ustrezno svetovanje in spodbujanje ljudi k redni kontroli in doslednemu zdravljenju že zvišanega krvnega tlaka.

Zvišan krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Sem sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic. Kronične nenalezljive bolezni so namreč v Sloveniji in v svetu vodilni vzrok smrti in prezgodnje umrljivosti. Čeprav se je v Sloveniji število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih 20 letih pomembno zmanjšalo, saj ugotavljamo 1.200 smrti manj na leto (polovico manj smrti lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, polovico pa uspešno izvedenim preventivnim programom), predstavljajo bolezni srca in ožilja še vedno vzrok za kar 40 % celotne umrljivosti.

Pojavnost povišanega krvnega tlaka v Sloveniji

Pojavnost povišanega krvnega tlaka v Sloveniji ocenjujemo na 39,6 % (raziskava iz leta 2002/2003, izvedene meritve krvnega tlaka v treh regijah pri odraslih prebivalcih Slovenije starosti 25-64 let). V okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilne bolezni, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2002 in na podlagi podatkov Registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, ugotavljamo pri 500.000 prebivalcih Slovenije (moški stari od 35 do 65 let in ženske stare od 45 do 75 let), da ima povišan krvni tlak 33,2 % pregledanih oseb. Na podlagi CINDI anketne raziskave iz leta 2008 "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije" ugotavljamo na podlagi samoporočanja pojavnost povišanega krvnega tlaka pri 23,8 % moških in 17,4 % žensk. Omejen razkorak deležev zvišanega krvnega tlaka med raziskavami, kjer je krvni tlak izmerjen ali samoporočan kaže, da se veliko ljudi ne zaveda, da imajo zvišan krvni tlak. Glede na omenjene raziskave iz prejšnjih let (2001 in 2004) je opazen naraščajoč trend pojavnosti povišanega krvnega tlaka. Med dejavnike tveganja za nastanek povišanega krvnega tlaka sodijo prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, ki pa so med prebivalci Slovenije še izrazito prisotni. Na podlagi analize trendov CINDI raziskav "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (2001, 2004, 2008)" namreč ugotavljamo naraščajoč trend debelosti. Prevalenca debelosti je bila v prvih dveh raziskavah enaka (15 %), do leta 2008 pa se je povečala na 17,9 %. Rezultati izvedenih raziskav na področju življenjskega sloga kažejo, da prebivalci Slovenije v nezadostnih količinah zauživamo zelenjavo in sadje, prekomerno uživamo sol, čezmerno pijemo alkoholne pijače in smo nezadostno telesno dejavni.

Arterijska hipertenzija kot posledica nezdravega življenjskega sloga

"Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v preprečevanju zvišanega krvnega tlaka. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga," poudarja Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

"Prekomeren vnos soli in s tem natrija je dokazan neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa predstavlja pomemben vzrok za nastanek možganske kapi ter drugih bolezni srca in ožilja. Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije odrasli prebivalci Slovenije kar za okoli 150 % presegamo dnevni še varen vnos soli. Mladostniki le-tega presegajo za okoli 100 %, otroci pa za 67 %. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje, priprava hrane ter obroki, zaužiti izven doma," pojasnjuje izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

Pomen urejenega krvnega tlaka

"Krvni tlak je v populaciji porazdeljen glede na Gaussovo krivuljo in s številnimi študijami so ugotavljali, kateri je tisti krvni tlak, ki bi povzročil povečano tveganje za srčno-žilne dogodke. Ugotovili so, da je to vrednost, ki na splošno v populaciji velja 140/90 mmHg in da krvni tlak nad to vrednostjo prinaša povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih dogodkov, pojasnjuje asist. mag. Jana Brguljan Hitij, dr.med. predsednica Sekcije za arterijsko hipertenzijo in opozarja: "Povišan krvni tlak imenujemo tudi tihi ubijalec, kajti zelo dolgo se njegovih posledic ne zavedamo, nato pa pride do pojava okvare tarčnih organov, kot so pojav miokardnega infarkta, pojav odpovedi ledvic in pa pojav možganske kapi. Zato je pomembno, da vsak posameznik že od mladosti dalje pozna svoj krvni tlak in ga tudi redno, vsaj enkrat letno kontrolira".

Priporočila za normalen krvni tlak

Zdrav življenjski slog lahko neposredno vpliva na preprečevanje in normalizacijo zvišanega krvnega tlaka, zato je potrebno upoštevati tri preproste smernice zdravega življenja.

Nadzorovanje telesne mase

V našem hitro spreminjajočem se svetu narašča število ljudi s prekomerno telesno maso in debelostjo. Povečana telesna masa lahko vodi v hipertenzijo.

Zdrava prehrana

"Zdrava prehrana je zelo pomembna, zato moramo zaužiti od tri do pet kvalitetnih obrokov dnevno. Jesti je treba počasi, izbirati živila z manjšo vsebnostjo soli, omejiti vnos predelane in hitro pripravljene hrane, povečati vnos sadja in zelenjave ter omejiti količino popitega alkohoal," priporoča izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ.

Aktivno življenje

Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, zato je redna zmerna telesna dejavnost izjemno pomembna za ohranjanje zdravja. Začnemo lahko že z malenkostmi v vsakdanjem življenju, kot je uporaba stopnic namesto dvigala, igranjem z otroki ali vnuki v naravi in sprehodom po kosilu. Pred načrtovanimi večjimi napori pa se morajo osebe z resnejšimi bolezenskimi stanji posvetovati z izbranim zdravnikom.

Zdravljenje hipertenzije (zvišanega krvnega tlaka)

Večina bolnikov s hipertenzijo potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je preprečiti srčno in možgansko kap ter bolezni ledvic. O svoji oskrbi se morajo dogovoriti z osebnim zdravnikom in redno jemati zdravila, kot jim jih je predpisal zdravnik, zdravnika takoj opozoriti na neželene učinke, nadaljevati s spremljanjem krvnega tlaka tudi po prejemu zdravil, biti pozorni na medsebojne učinke zdravil in upoštevati načela zdravega življenjskega sloga.

Zdrav življenjski slog je pomemben tako v preprečevanju kot v zdravljenju zvišanega krvnega tlaka. "Ljudje, ki so ogroženi, da zbolijo za kroničnimi boleznimi ali celo že imajo katero od teh bolezni, kot so na primer zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, različne oblike srčno žilnih bolezni, debelost, se lahko v preventivnih (zdravstveno vzgojnih) centrih v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji udeležijo brezplačnih CINDI delavnic. Te vključujejo delavnice o promociji zdravja, dejavnikih tveganja, delavnic zdravega hujšanja, zdrave prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in zmanjšanja tveganega pitja alkohola. Lahko pa opravijo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na 2-km. Z izboljšanjem življenjskega sloga lahko seveda bistveno izboljšajo svoje zdravje in kakovost življenja," svetuje Jožica Maučec Zakotnik z IVZ.

###

Dodatne informacije:

Inštitut za varovanje zdravja RS

Nuša Kerč, 01 2441 479

E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si