Svetovni dan brez tobaka 2012: Preprečimo vpliv tobačne industrije
Mladostniki so pomembna ciljna skupina za tobačno industrijo
Ljubljana, 30. maj 2012 - Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) vsako leto 31. maja tradicionalno obeležujemo Svetovni dan brez tobaka. Letošnjemu je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izbrala vodilno temo Preprečimo vpliv tobačne industrije, saj poskuša tobačna industrija s številnimi aktivnosti onemogočiti ali upočasniti uvedbo oziroma izvajanje učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka, med drugim tudi izvajanje mednarodne Konvencije SZO za nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija. Pomembna ciljna skupina za tobačno industrijo so mladostniki. Med slovenskimi 15-letniki je že poskusilo kaditi nekaj več kot polovica vseh, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi približno petina 15-letnikov.
Delovanje tobačne industrije je zelo izdelano, načrtno, dobro financirano, sofisticirano in pogosto neopazno. Vključuje zbiranje podatkov, odnose z javnostmi, politična sponzorstva, lobiranje, svetovanje, financiranje raziskav in raziskovalnih institucij, podporo skupinam za pravice kadilcev, povezovanje s trgovci v veleprodaji, maloprodaji in drugimi vrstami industrije za nasprotovanje ukrepom, donacije kulturnim in športnim aktivnostim, poudarjanje lastne družbene odgovornosti, zasnovo in financiranje programov preprečevanja kajenja med mladimi, programe izobraževanja trgovcev v maloprodaji, tožbe, prepovedano trgovino s tobačnimi izdelki in še marsikaj.
Ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2012 želimo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja RS opozoriti na delovanje tobačne industrije, z njim seznaniti splošno javnost, politične odločevalce, strokovnjake in različne skupine prebivalstva, med njimi predvsem mladostnike. Povečati želimo zavedanje o vplivu tobačne industrije na obseg kajenja in ukrepe na tem področju in zmanjšati družbeno sprejemljivost tovrstnih aktivnosti.
Mladostniki so pomembna ciljna skupina za tobačno industrijo
"Cilji ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka in s tem bolezni in smrti, povezanih s tobakom, so namreč v nasprotju s cilji tobačne industrije, ki želi čim bolj povečati svojo prodajo in dobiček" je pojasnila Helena Koprivnikar z IVZ in opozorila: "Mladostniki so za tobačno industrijo še posebej pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade praviloma vzpostavljajo prav v obdobju adolescence, to je do 19. leta starosti. Odrasli redni kadilci so kar v 80−90 odstotkih začeli kaditi, razvili kadilske navade in zasvojenost do konca adolescence". To je za akterje v tobačni industriji močna vzpodbuda, da tekmujejo za čim večji tržni delež med mladostniki ob začetku kajenja.
Vedno obsežnejšim in novim prepovedim in omejitvam marketinških pristopov tobačne industrije, ki so dandanes prisotne predvsem v razvitih državah in tudi v Sloveniji, se tobačna industrija hitro prilagaja. Usmerja se predvsem v marketinške dejavnosti na prodajnih mestih, zasnovo privlačne embalaže tobačnih izdelkov in pripravo privlačnejših izdelkov z dodajanjem različnih okusov, navidezno zniževanje cen, doniranje kulturnim in športnim dogodkom, prikaze kajenja in mnoge druge aktivnosti, kot so npr. klubi kupcev določene znamke cigaret, ki omogočajo ugodnejši nakup drugih izdelkov, navidezno ustvarjanje povezav z modo, prodajo tobaka in marketinške dejavnosti ob različnih dogodkih, barve in značilnosti znamk v priljubljenih klubih in krajih, kjer se odvijajo različni dogodki, prikazi kajenja v različnih medijih, uporaba spleta, elektronska sporočila, oglaševanje v mednarodnih revijah in časopisih, sporočila prek mobilnih telefonov, novi izdelki idr. Pogosto so novi pristopi še posebej zakriti in jih je težko prepoznati. Naraščajoče število komunikacijskih kanalov in globalizacija tobačni industriji omogočata nove dostope, včasih skoraj nezaznavne.
Kajenje je med najpomembnejšimi preprečljivimi vzroki smrti
Raba tobaka ima tako v svetu kot pri nas velike negativne zdravstvene posledice - kajenje je namreč med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti v svetu in tudi v Sloveniji, prav tako pa je pri nas tudi najpomembnejši preprečljivi dejavnik tveganja za izgubljena zdrava leta življenja zaradi prezgodnje smrti in zmanjšane zmožnosti posameznikov. "Rabi tobaka pripisujemo 19 % vseh smrti pri Slovencih starih 30 let ali več, 27 % pri moških in 11 % pri ženskah ter vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini 30−44 let in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini 45−59 let. Raba tobaka je povezana tudi z obsežnimi stroški tako za družbo kot za posameznika. V Sloveniji med prebivalci, starimi 15 let in več, kadi približno četrtina vseh. Kadi manj žensk kot moških. Med 15-letniki je že poskusilo kaditi nekaj več kot polovica vseh, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi približno petina 15-letnikov. med spoloma pa pri tem ni razlik," je povedala Helena Koprivnikar z IVZ.
Z učinkovitimi ukrepi k zmanjšani rabi tobaka
Z uvedbo dokazano učinkovitih ukrepov lahko dosežemo pomembne zdravstvene in ekonomske koristi. "V Sloveniji smo uvedli že številne dokazano učinkovite ukrepe, nazadnje v letu 2007 prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih. Z uvedbo novih ali spremembami obstoječih ukrepov pa bi še dodatno izpopolnili paket ukrepov nadzora nad tobakom," je pojasnila Helena Koprivnikar z IVZ in naštela nekatere nove ukrepe, kot so nadaljnje višanje cen tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, slikovna in večja opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov in na druge načine zmanjšana privlačnost tobačnih izdelkov, vključno s prepovedjo dodanih okusov ter zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov.
###
POZIV MEDIJEM
Vljudno vas vabimo, da se v času Svetovnega dneva brez tobaka 2012 konec maja po svojih močeh pridružite našim prizadevanjem za zmanjševanje kajenja z objavo prispevkov s tega področja. Prepričani smo, da lahko tako pomembno prispevate k povečani osveščenosti in znanju o omenjeni temi. Lahko se pridružite tudi aktivnostim Inštituta za varovanje zdravja RS, območnih zavodov za zdravstveno varstvo in nevladnih organizacij. Več na naših spletnih straneh (www.ivz.si).
Dodatne informacije:
Inštitut za varovanje zdravja RS
Nuša Kerč
Telefon: 01 2441 479
E-pošta: nusa.kerc@ivz-rs.si