MARIBOR 2012: Evropska prestolnica kulture na polovici projekta zelo uspešna!

Vsebine EPK pritegnile več kot milijon obiskovalcev - do danes dva tisoč dogodkov, do konca več kot 5000 - ljudje vzeli EPK za svojega - obisk turistov v velikem porastu - www.maribor2012.eu prva spletna stran Evropskih prestolnic kultur prilagojena za slepe in slabovidne - POLENTA, poletni program EPK

(15. junij 2012) Vodstvo zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture je po dobrih petih mesecih od začetka prestolovanja izpostavilo zadovoljstvo nad potekom najpomembnejšega kulturnega projekta v Sloveniji in predstavilo vrhunce poletnega programa EPK. Programski direktor Mitja Čander je poudaril razvojno komponento programa, kar MARIBORU 2012 priznavajo tudi predstavniki nekdanjih in bodočih Evropskih prestolnic kultur. Generalna direktorica zavoda dr. Suzana Žilič Fišer je izrazila prepričanje, da projekt postaja vse bolj del mesta in meščanov, mestu prinaša prepoznavanost in drugačno dojemanje prihodnosti, kar se kaže že v prvem obdobju.

Generalna direktorica zavoda MARIBOR 2012 dr. Suzana Žilič Fišer je poudarila: "Še pred pol leta nemogoča misija, EPK, nam danes kaže prve izjemne rezultate. Lahko smo zadovoljni, saj sta se naša vztrajnost in optimizem obrestovala, Maribor in partnerska mesta postajajo očitno pomembne kulturne destinacije v Evropi. Ob velikem porastu števila tujih obiskovalcev postajajo meščani ponosni na mesto, živijo kulturni utrip mesta in ga soustvarjajo. Skupaj z nami postavljajo nova izhodišča prihodnosti. Postajamo mesto, v katerem je prostovoljstvo vse bolj sprejeta vrlina, mesto, ki privablja pozornost zaradi kreativnosti in sprejemanja različnosti. Zavod Maribor 2012 postavlja nove temelje za vključevanje depriviligiranih skupin, nove temelje na digitalnem področju in nove načine sodelovanja med institucijami in mesti. Glede na pretekle razmere je domala čudež, da nam je vse to uspelo."

Vsebine EPK pritegnile več kot milijon obiskovalcev

Od uradne otvoritve je Evropska prestolnica kulture izpeljala že okoli 2000 dogodkov, ki se jih je udeležilo že več kot milijon obiskovalcev. Zabeleženih je okoli 320 tisoč obiskovalcev predstav, razstav, koncertov in drugih dogodkov, med druge udeležence pa so prišteti bralci redne mesečne edicije programskega sklopa Življenja na dotik (mesečna naklada 70 tisoč izvodov), udeležencev procesov v okviru delavnic in drugih aktivnostih programskega sklopa Urbanih brazd, obiskovalcev spletnih programskih vsebin Življenj na dotik (ŽND) ter gledalci številnih intervencij. Za najbolj obiskan del programa EPK je do sedaj veljal ptujski Festival umetnosti in dediščine, največjo mero pozornosti pa so pritegnili koncert 2CELLOS, Laurie Anderson, obisk nobelovcev in predstava Konjenikova pot. Za zadnjo je vladalo izjemno zanimanje, vse tri predstave so bile razprodane, kljub izrednim vremenskim razmeram na dan sredine predstave. Zelo odmevni so bili tudi nastopi, zlasti nastop ruskih baletnikov, poleg projektov Jana Fabra pa je izjemno veliko število obiskovalcev (13.000) pritegnila tudi zgodovinsko pomembna razstava Nemci in Maribor. Odri po mestu so pravi hit, ki odmeva tudi zunaj Svetlobnega mestnega obzidja.

Rezultati raziskave podjetja RM PLUS kažejo, da smo EPK sprejeli za svojega. Trditev, da je Maribor lahko ponosen na prestolniški naziv, beleži izjemno stopnjo odobravanja v vseslovenskem prostoru (4,36) in zelo podobno na mariborskem vzorcu. Anketiranci so se odločali med vrednostmi med 1 (sploh se ne strinjam) in 5 (popolnoma se strinjam). Slovenska javnost je enotna tudi ob vprašanju o raznovrstnosti dogodkov, saj so trditvi namerili oceno strinjanja 3,92, prav tako anketiranci pritrjujejo, da je EPK oživil Maribor. Zanimanje je visoko tudi za prihajajoče prireditve, saj se lahko nadejamo številnih obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Vsaj en dogodek bo obiskalo 44,7 % vprašanih iz celotne domovine, 65 % anketiranih iz Podravja in kar 74,6 % iz mariborskega vzorca vprašanih.

Programski direktor zavoda MARIBOR 2012 Mitja Čander je ob bližajočem se "polčasu" projekta povedal, da je razveseljujoče, da je EPK uspel nagovoriti raznotere javnosti in dodal: "EPK je v polnem razcvetu. Veseli me, da nismo vztrajali zaman in da so se raznotere javnosti odzvale na naš nagovor. Maribor in partnerska mesta utripajo drugače. Pred nami je vstop v poletje s karnevalskim lentovskim vzdušjem, nato pa sledi poletje, kot ga v Mariboru še ni bilo. Za vse tiste, ki želijo lagodno uživati ob umetnosti in za vse tiste, ki želijo izraziti lastno kreativnost."

Po Lentu - POLENTA

Po zaključku jubilejnega, letos EPK-jevsko obarvanega Festivala Lent, bo zaživela POLENTA, v izvedbi Zavoda Kultivacija, ki v Maribor in partnerska mesta poleg letnih festivalov prinaša še celo vrsto drugih kulturnih vsebin, primernih za vse okuse. Med 20. julijem in 20. avgustom bo v Mariboru zraslo šest prostorskih žarišč, ki jih povezuje koncept kreativnega druženja in izražanja. Projekt Polenta bo razgibal dogajanje v mestnem jedru, poudarjal tradicijo in spodbujal razmišljanje o novih možnostih bivanja. Združil in povezal bo na videz nezdružljivo, logične povezave postavil pod vprašaj in obiskovalcu omogočil aktivno vključevanje v širok spekter tematskega dogajanja.

"Polentina škatla", ki bo nameščena v samem centru mesta, bo kot informacijska točka, kjer bodo obiskovalci dobili vse informacije o Polenti. Razen tega pa bo to prostor za delavnice, performanse, predavanja, galerijo, svetovalnico za arhitekturo in kulturo prostora.

Ob osrednji mariborski tržnici bo zrasla nova mestna četrt, Čajnataun, ki bo zbirališče ljudi različnih interesov. Navsezadnje je tržnica središče, kjer se vse začne in kamor se vse tudi vrača. Posamezniki bodo dobili možnost soustvarjanja v sodobno subjektivni in nenavadni estetiki, zato se bo ta uporabna instalacija razvijala, spreminjala in tudi nadaljevala svojo pot po zaključeni Polenti. V Čajnataunu bo med drugim organizirana tudi predelava in izposoja koles, tam pa boste lahko najeli tudi umetniški taksi.

Mogočna reka Drava s svojim čudovitim nabrežjem vabi na Mobilno plažo, kjer se bodo odvijala javna branja, glasbene delavnice, predavanja in javne debate, s katerimi bomo dodatno razgreli poletno ozračje. Tematsko bo Mobilno plažo dopolnjeval Mobilni Udarnik, kjer bodo obiskovalcem na voljo različne kinematografske projekcije, čitalnica in striparna, ki bo zagotovo popestrila klasično branje. Posebnost Mobilnega udarnika bodo tudi delavnice ad hoc, ki se bodo selile po mestnih četrtih in zagotovo pritegnile naključne mimoidoče.

Odprti atelje - Babica.Fotomuzej in druga žarišča so zakladnica izobraževalnih in ustvarjalnih aktivnosti. Udeleženci bodo ustvarjali v kreativnih risarskih, fotografskih in glasbenih delavnicah, v obliki svojih del pa bodo pustili trajen pečat. Nastala bodo uporabna sporočila za javnost, spletni portfoliji lokalnih umetnikov, napisana bo knjiga o lokalni umetniški sceni, posnete bodo glasbene kompilacije lokalne glasbene scene. V okviru tega prizorišča bodo potekale tudi delavnice kreativnega krojenja in ustvarjanja na področju kulture oblačenja.

Če se želimo oblačiti po svojih željah, se moramo primerno tudi prehranjevati. Polenta poskrbi tudi za gurmane, saj se nosilci projekta, sodelavci Zavoda Kultivacija, zavedajo, da prehrana predstavlja zelo pomemben del druženja. Delavnica Foodologija bo kot skupna menza vseh sodelujočih v Polenti, sicer pa bo poudarila pripravo zdrave prehrane in predavanja o presni hrani.

Prava paša za oči bodo tedenske povorke, ki se bodo odvijale v centru Maribora. Kot se za Polento spodobi, v njih ne bo nič klasičnega, ampak se bodo predstavile različne ciljne skupine z namenom pokazati, koliko domišljije lahko vključimo v izbor tematike posamezne povorke. Po rdeči preprogi se bodo na modni reviji predstavili dedki in babice, ulični gledališčniki in lutkarji, vsega vam na tem mestu ne bomo razkrili, ampak vas v času Polente raje povabili v Maribor.

V Zavodu Kultivacija poudarjajo: "Po številnih kreativnih in mobilnih prizoriščih, ki bodo prevetrili Evropsko prestolnico kulture, Polenta pripravlja tudi nekaj klasičnega, seveda s pridihom nekonvencionalnega. Samostojne razstave različnih sodobnih mariborskih umetnikov bodo na ogled ob različnem času, na starih in novih, zaprtih in odprtih prostorih v mestu, uporabljeni bodo različni mediji."

Spletna stran MARIBOR 2012 je prva spletna stran Evropskih prestolnic kultur, prilagojena slepim in slabovidnim

Ste se kdaj vprašali, kako slepi in slabovidni uporabljajo splet? V zavodu MARIBOR 2012 si nismo le postavili tega vprašanja, ampak smo skupaj s Tovarno idej in njihovo aplikacijo eSOVA spletno stran EPK prilagodili za slepe in slabovidne. Maribor 2012 je tako prva Evropska prestolnica kulture, ki ima vse svoje spletne vsebine prilagojene tudi za tiste obiskovalce, ki jim pogled na splet ni tako lahko omogočen, kot bi si vsi želeli. Z učinkovitostjo aplikacije eSova, smo postavili standard in vzor vsem nadaljnjim EPK-jem.

Spletno stran www.maribor2012.eu je obiskalo že več kot 350.000 uporabnikov, zgolj zadnji mesec smo zabeležili več kot 90.000 edinstvenih obiskovalcev. Uspeh za obiskanost lahko, poleg ažurnosti, iščemo v mreženju z različnimi partnerskimi stranmi (napovednik.com in dogaja.se), družbenimi/družabnimi omrežji Facebook, Twitter, Forsquare in podobnimi ter preko mobilnih aplikacij Layar in Maribor 2012, ki si jo je na pametne telefone in tablice namestilo že več kot 2000 uporabnikov. Ti so s pomočjo mobilne storitve na tekočem z dogajanjem, novicami in drugimi zanimivimi digitalnimi vsebinami. Dobra obiskanost je posledica učinkovitega oglaševanja na Googlu in Facebooku na ključnih trgih, v precejšnji meri pa bogatih spletnih vsebin. Poleg projektov in dogodkov, ki so neposredno povezani z Evropsko prestolnico kulture, smo od otvoritve objavili približno 500 spletnih novic, kar pomeni, da z dnevno objavo vsaj 3 vesti, krepko presegamo dosedanje povprečje objav dosedanjih kulturnih prestolnic. Obiskovalcem je ves čas na voljo tudi fotogalerija, ki beleži dogajanje z več kot 160 dogodkov.

Prostovoljstvo z EPK-jem pridobiva vse večji pomen

Da bi lahko dosegli čim večje število lokalnega prebivalstva, je Evropska prestolnica kulture 2012 zagnala projekt "S prostovoljci na EPK". Ekipa šteje že 85 prostovoljcev in prostovoljk, ki pomagajo pri izvedbi dogodkov. Prostovoljci so dijaki, študenti, zaposleni, brezposelni in upokojenci, ki svoje delo opravljajo v skladu z lastnimi željami, možnostmi in razpoložljivostjo. Sodelujejo pri vseh programskih sklopih in službah zavoda, imajo možnost kreativno oblikovati vsebine, vezane na promocijo prostovoljstva, in dopolnjevati indeks izkušenj, kar jim bo nedvomno koristilo pri iskanju prve in kasnejših zaposlitev.

S projektom "S prostovoljci na EPK" pomen in vrednote filantropije pridobivajo na pomenu in prepoznavnosti, dokaz za to pa so prav prostovoljci, ki so se s tovrstnim nesebičnim delom pri nas soočili prvič. Z vključevanjem prostovoljcev se uresničuje poslanstvo projekta, tj. želja po vzpostavitvi platforme prostovoljcev in prostovoljk ter prostovoljstva kot oblike osebne in družbene odgovornosti.

Skokovit porast števila turistov

Število turistov je v času Evropske prestolnice kulture skokovito naraslo. Od januarja do konca maja se je obisk povečal za več kot 60 % v primerjavi z istim obdobjem lani, kar 120 % več je bilo organiziranih ogledov mesta (vir podatkov: TIC Maribor). Prednjačijo Avstrijci, teh je na slovenskem Štajerskem za več kot 390 %, sledijo jim Nemci, Italijani in Rusi. Samo v maju je bilo za 76 % več turistov in za 30 % več nočitev kot v enakem obdobju lani.

Porast obiskovalcev je zaznati tudi v Info točkah MARIBOR 2012, saj jih je v enakem obdobju (januar-konec maja) obiskalo več kot 10 tisoč, od katerih je bilo vsaj 3 tisoč tujcev. Demografska struktura obiskovalcev Info točk MARIBOR 2012 je - presenetljivo - v marsičem drugačna od zgoraj navedene - Avstrijci predstavljajo skoraj 70 odstotkov tujih obiskovalcev, sledijo jim Hrvati, Italijani in Nemci. V zadnjih dveh mesecih tujci predstavljajo že več kot 40 odstotkov obiskovalcev Info točk MARIBOR 2012.

Uspehe velja pripisati meščankam in meščanom Maribora in partnerskih mest, ki se udeležujejo prireditev, obenem pa prireditve soustvarjajo. Zahvala gre tudi vsem koproducentom, ki so del EPK in skupaj tvorijo največji kulturni projekt. Evropska prestolnica kulture tako že ob "polčasu" kaže pozitivne učinke. Združila je ne samo mesta vzhodne kohezijske regije, ampak tudi kulturne ustanove in ustvarjalce, partnerje, ki so del edinstvenega projekta. Tako so elementi trajnostnega razvoja, povezovanja, dvig kakovosti kulturnega ustvarjanja, sprejetje zavedanja, da zmoremo in da smo boljši, ko združimo moči, že povsem vidni v okolju. Verjamemo, da bo po formalnem zaključku Evropske prestolnice kulture projekt, ki je združil toliko znanja in kreativnih idej, ustvaril toliko sinergij na različnih področjih, pustil pozitivne posledice in se bo v različnih oblikah in povezavah to uspešno sodelovanje nadaljevalo v prihodnje.