10-letnica Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni
Z USPEŠNIMI PREVENTIVNI PROGRAMI V ZADNJIH LETIH PRECEJ ZMANJŠALI ŠTEVILO SMRTI
Z raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012 do podatkov za bodoče programe
Ljubljana, 20. junij 2012 - Letos v Sloveniji obeležujemo 10-letnico Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v ambulantah splošne oziroma družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih, do brezplačnega preventivnega pregleda pa so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) ugotavljamo, da je bilo v tem času v okviru tega programa opravljenih več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih Slovencev, po podatkih Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni, pa je skoraj četrtina izmed njih zelo ogrožena za pojavljanje zapletov srčno-žilnih bolezni. Osebe z veliko ogroženostjo zaradi bolezni srca in žilja so bile deležne pomoči pri spreminjanju nezdravega življenjskega sloga v zdravstvenovzgojnih programih v okviru mreže 61 preventivnih (zdravstvenovzgojnih) centrov po vsej Sloveniji. V zadnjih dvajsetih letih se je število smrti zaradi vseh vrst bolezni srca in ožilja prepolovilo, glede na leto 2000 pa je število smrti zaradi teh bolezni letno manjše za okoli 1.200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj pripišemo uspešnim preventivnim programom. Da bomo v prihodnje oblikovali prave preventivne programe, pa IVZ junija in julija izvaja četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012, s katero bomo pridobili nove podatke o vedenjih, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Zato pozivamo vseh 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, da anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh.
V Sloveniji smo leta 2002 začeli z izvajanjem sistematičnega programa primarnega preprečevanja bolezni srca in žilja na nacionalni ravni. Takrat je bil po poprejšnjem večletnem temeljitem načrtovanju in uveljavljenem soglasju različnih medicinskih strokovnih združenj, institucij ter civilno-družbenih deležnikov sprejet Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB). Program je dobil tudi ustrezno politično (je opredeljen v pravilniku Ministrstva za zdravje) in finančno podporo ZZZS. Namen preventivnega programa je aktivna skrb za zdravje ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih z boleznimi srca in žilja ter ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem za spreminjanje življenjskega sloga z namenom odpravljanja oziroma zmanjševanja dejavnikov tveganja za te bolezni. V program izvajanja so vključeni vsi splošni oziroma družinski zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti, poleg njih pa je bila oblikovana mreža preventivnih (zdravstvenovzgojnih) centrov (ZVC) v zdravstvenih domovih, ki se ukvarjajo pretežno s svetovanjem za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga.
Precej manj smrti zaradi preventivnih programov
Osnovni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju, posledično pa seveda zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi teh bolezni. "Četudi se je v Sloveniji, tako kot v večini razvitih držav, število smrti zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih dvajsetih letih prepolovilo, predstavljajo te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 % celotne umrljivosti. Glede na leto 2002, ko smo pričeli z izvajanjem nacionalnega programa primarne preventive, ugotavljamo danes okoli 1.200 srčno-žilnih smrti letno manj. Približno polovico uspeha lahko pripišemo boljšemu zdravljenju bolezni, vsaj 600 ohranjenih življenj letno pa uspešno izvedenim preventivnim programom, " je pojasnil nacionalni vodja programa doc. dr. Zlatko Fras z UKC Ljubljana.
Jožica Maučec Zakotnik z IVZ dodaja: "Za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni je ključna sprememba življenjskega sloga ljudi. Z zmanjšanjem nezdravega življenjskega sloga, kot so kajenje, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, prekomerno uživanje alkohola, zmanjšujemo tudi biološke dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. zvišan krvni holesterol, zvišan krvni tlak, krvni sladkor, debelost) in hkrati lahko vplivamo tudi na zmanjšanje pojavnosti in umrljivosti zaradi drugih kronične bolezni (sladkorna bolezen, rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, osteoporoza, depresija. Dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga in biološki dejavniki tveganja so namreč skupni za vse kronične bolezni. Zato so pomembni programi zdravstvene vzgoje, ki spodbujajo posameznike (individualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje, pridobili potrebna znanja in veščine ter izoblikovali pozitivna stališča in vedenjske vzorce za zdrav življenjski slog".
Preventivni pregled za moški med 35. in 65. letom ter ženske med 45. in 70. letom
Preventivno zdravstveno varstvo se izvaja v ambulantah splošne oziroma družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Do brezplačnega presejalnega preventivnega pregleda so upravičeni moški od 35. do vključno 65. leta in ženske od 45. do vključno 70. leta starosti, pred to starostjo pa posamezniki, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in žilja, z družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo ter bolniki s sladkorno boleznijo," opiše doc. dr. Zlatko Fras z UKC Ljubljana.
Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni sestavljata dva temeljna dela:
- izvajanje postopkov presejanja za srčno-žilno ogroženost in obravnave v ambulanti splošnega oziroma družinskega zdravnika - preventivni pregled,
- izvajanje t. i. nemedikamentozne obravnave v preventivnem (zdravstvenovzgojnem) centru - delavnice spreminjanja življenjskega sloga.
"Posamezni zdravnik svojo ciljno populacijo preventivno pregleda v petih letih, nato pa preventivne preglede ponavlja vsakih pet let, pri zelo ogroženih, osebah z 10-letnim srčno-žilnim tveganjem nad 20 % pa vsako leto," doda Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in nadaljuje: "Pri preventivnem pregledu zdravnik ugotavlja že prisotne kronične nenalezljive bolezni, prisotnost dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja ter izračuna srčno-žilno tveganje. Izjemno pomemben del programa pa predstavlja zdravstvenovzgojna intervencija, ki je prioritetno namenjena tistim odraslim z 10-letnim srčno-žilnim tveganjem 20 % ali več, kadilcem, debelim z indeksom telesne mase nad 30, hipertonikom, sladkornim bolnikom in tveganim pivcem."
Uspešno preventivno delo v zadnjih desetih letih
Rezultati nacionalnega programa za preteklih deset let, ki jih predvsem z namenom zagotavljanja in izboljševanja kakovosti sistematično zbiramo v nacionalnem Registru oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, kažejo, da je bilo v obdobju 2002−2012 opravljenih že več kot 900.000 preventivnih pregledov odraslih. Med njimi so bile odkrite že prisotne različne oblike srčno-žilnih bolezni pri okoli 5 % (40.000 oseb), za okoli 180.000 pregledanih (okoli 22 %) pa je bilo ugotovljeno, da so zelo ogroženi za njihov pojav. Velik delež odraslih Slovencev ima izražene poglavitne dejavnike tveganja (okoli 80 % zvišan krvni holesterol, okoli 35 % pa zvišan krvni tlak), ugotovljene pa so bile tudi znatne razlike med regijami. V tem času je bila zgrajena tudi mreža centrov svetovanja za zdravje in spremembo življenjskega sloga, kjer so izvedli okoli 30.000 kratkih in dolgih delavnic ter našteli okoli 300.000 udeležencev.
Primer dobre prakse: Desetletje zdravega hujšanja v ZVC Jesenice
ZVC Jesenice s svojo dejavnostjo pokriva tri občine, približno za 45.000 prebivalcev. V desetih letih so opravili 438 delavnic, in sicer 114 delavnic Življenjskega sloga, 59 delavnic Dejavniki tveganja, 81 delavnic Telesne dejavnosti, 95 delavnic Test hoje, 37 delavnic Zdrave prehrane in 42 delavnic Zdravega hujšanja. Vanje je bilo vključenih 4.600 udeležencev iz občin Jesenice, Kranjska gora in Žirovnica. Vasiljka Kokalj iz ZVC Jesenice pravi, da "filozofija dela v delavnicah hujšanja poleg strokovnega programa temelji na sprejetosti, spoštovanju, podpori in razumevanju. Ko udeleženci začutijo, da so sprejeti, da jih razumemo in jim resnično želimo pomagati, dobijo varen občutek, ki v posamezniku poveča stopnjo odgovornosti do svojega zdravja in proces hujšanja se začne". Njihov slogan je: Hočem-zmorem-znam.
Zgled učinkovitosti izvajanje nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni je mogoče ponazoriti z vmesno analizo skupine prek 75.000 vključenih oseb (približno polovica moških in ženk), pri katerih smo na osnovi podatkov kontrolnega pregleda ugotovili pomembne spremembe poglavitnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja:
1. zmanjšala se je pogostost:
- kajenja pri moških s 27,4 % na 25,3 %, pri ženskah pa s 17,8 % na 16,2 %,
- zvišanega krvnega tlaka pri moških z 38,1 % na 36,2 %, pri ženskah z 36,8 % na 35,0 %,
- hiperholesterolemije pri moških s 70,5 % na 58,8 %, pri ženskah s 76,1 % na 68,5 %;
statistično pomembno pa se je zmanjšala tudi povprečna vrednost celokupnega holesterola v krvi, in sicer pri moških s 5,92 mm/L na 5,66 mm/L, pri ženskah pa s 6,09 mm/L na 5,91 mm/L.
2. sočasno pa se nakazujejo tudi določeni trendi poslabševanja stanja, in sicer na področju:
- čezmerne telesne teže, pri čemer se je pri moških prevalenca indeksa telesne mase nad 25,0 kg/m2 zvišala z 80,7 % na 81,9 %, pri ženskah pa s 70,4 % na 72,1 %,
- presnove glukoze, saj se je povprečna vrednost krvnega skadkorja na tešče pri moških zvišala s 6,02 mm/L na 6,17 mm/L, pri ženskah pa s 5,70 mm/L na 5,81 mm/L.
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012
Inštitut za varovanje zdravja RS junija in julija izvaja četrto nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012, potekala pod okriljem Ministrstva za zdravje v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Z raziskavo želimo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Zato pozivamo vseh 16.000 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, da anketo izpolnijo in s tem aktivno sodelujejo pri oblikovanju bodočih programov za izboljšanje zdravja nas vseh. Za aktivne udeležence raziskave, torej tiste, ki na vprašalnih odgovorijo, čaka več kot 50 lepih nagrad, povezanih z zdravjem in kakovostjo življenja.
###
Dodatne informacije:
Odnosi z javnostmi IVZ RS
Nuša Kerč
Telefon: 01 2441 479,
Mitja Vrdelja,
Telefon: 01 2441 572,