MARIBOR 2012: Odprtje Parka spomina

Spoštovani,

v dneh, ko doživlja mariborsko leto kulture enega od svojih številnih vrhuncev, so na pokopališču Dobrava del gozda, v katerem je tankovski jarek (s posmrtnimi ostanki med 15.000 in 20.000 ubitih po 2. svetovni vojni, po nekaterih ocenah pa celo 45.000 in več), odprli edinstven park spomina.

S slovensko himno in uradno slovesnostjo se je danes na pokopališču Dobrava v Mariboru odprl Park spominov. Dogodek je s svojim prihodom in slavnostnim govorom počastil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je ob tej priložnosti položil venec. Zbrano občinstvo so nagovorili še mariborski župan Franc Kangler, direktorica Pogrebnega podjetja Maribor mag. Lidija Pliberšek in generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer. Prisotni so bili tudi visoki predstavniki ambasad tujih držav v Sloveniji; Republike Hrvaške, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Cipra, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Ukrajine, Francije, Nemčije, Italije, Kraljevine Nizozemske, Ruske federacije ter delegacija Združenih držav Amerike.

Več informacij v nadaljevanju.

###

Maribor, 20. junij 2012

Odprtje Parka spomina

V dneh, ko doživlja mariborsko leto kulture enega od svojih številnih vrhuncev, so na pokopališču Dobrava del gozda, v katerem je tankovski jarek (s posmrtnimi ostanki med 15.000 in 20.000 ubitih po 2. svetovni vojni, po nekaterih ocenah pa celo 45.000 in več), odprli edinstven park spomina.

V okviru kulturnega sporeda so se z recitalom svojih pesmi predstavili vrhunski slovenski pesniki, katerih poezija bo ostala trajni sestavni del Parka spominov Dobrava: Andrej Brvar, Miljana Cunta, Alojz Ihan, Tomaž Šalamun, Aleš Šteger in Ciril Zlobec.

Današnja slovesnost je zaokrožila obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč, ki so ga pri Pogrebnem podjetju Maribor začeli uresničevati leta 2009 z raziskavami vojnih grobišč prve svetovne vojne na pobreškem pokopališču, ki so jih sklenili z označitvijo vojnih grobišč in s spominsko ploščo. Tablo so postavili tudi na pokopališču na Dobravi ob grobnici vojakov, ki so bili konec druge svetovne vojne izvensodno pobiti na Teznem. Različne dele pokopališča Dobrava bodo v projektu Park spominov združili v celoto s potmi in tablami, posvečenimi vsem žrtvam druge svetovne vojne, brez delitev in brez vrednostnih sodb, z namenom ustvarjanja spominov. Arhitekturna zasnova parka se bo skozi poti izrisala v prihodnjih letih, nakazovala pa bo na mestu zaraščenega območja obliko tankovske gosenice in tako osvetlila zgodovinski spomin.

Mariborski župan Franc Kangler je ob tem poudaril, da današnji dan ni pomemben le za Maribor in Republiko Slovenijo, ampak za vse ljudi, ki spoštujejo preteklost: "Mi, ki kreiramo politiko, zgodovine ne moremo spreminjati. Park spominov naj nosi sporočilo za prihodnost."

Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor mag. Lidija Pliberšek je povedala: "Park, ki se razprostira na območju povojnih pobojev, simbolno povezuje vsa vojna grobišča: prve in druge svetovne vojne ter povojnih pobojev na mariborskem območju. Območje iz anonimnega grobišča prehaja v kulturni spomenik oz. območje kulturne dediščine, ki se odraža v višji stopnji javnega interesa. V ospredju je človekovo dostojanstvo ter pieteta do vojnih in povojnih žrtev".

Direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer je izpostavila, da le razumevanje preteklosti omogoča razumevanje sedanjosti in osnovo za prihodnost: "Včeraj je zgodovina, jutri je skrivnost. Evropska prestolnica kulture naslavlja različne javnosti, ne le umetnosti. Sedaj smo na polovici projekta, ki bo zaznamoval čas in dogodke tudi potem, ko se bo iztekel. Tudi današnje odprtje Parka spominov."

Osrednji govornik predsednik države dr. Danilo Türk je današnji dogodek označil kot tiho kulturno dejanje, s katerim se daje tih poklon žrtvam preteklega, z nasiljem vojn prepojenega 20. stoletja: "Tukaj nisem prvič. Že večkrat sem na tem pokopališču položil venec in s tem izrazil spoštljiv odnos do mrtvih. 1. svetovna vojna je bila katastrofa, ki je uničila stari svet, zastrupila družbo, vzpostavila gojenje kulta smrti. Na tej podlagi se je začela 2. svetovna vojna, ki je bila še večja katastrofa in je vrgla svet z moralnih tečajev. Park spominov spada med številne branike zmage nad nacizmom in fašizmom in nas bo za vselej spominjal na globoke rane in številne žrtve. Kot predsednik države ostro obsojam vse vojne ter izvensodne poboje. Vsa dejanja morajo biti preiskana in obelodanjena. Naj bo park spominov tudi spomenik kulturni ravni, ki smo jo dosegli v naši državi."

Pogrebno podjetje Maribor kot član združenja evropsko pomembnih pokopališč in gostitelj konference tega združenja v letu 2012 želi s projektom Park spomina predstaviti vojna grobišča kot element odstiranja spomina in predstavitve zgodovine, razbremenjene vseh ideoloških razsežnosti.