Maribor - Gradec. 100 let - 100 dni - 100 plakatov; vabilo na tiskovno konferenco
Maribor, 23. julij 2012
Maribor - Gradec 100 let - 100 dni - 100 plakatov
Čezmejni projekt sodobne in polpretekle zgodovine ob dogodku "Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012"
Na pobudo Kulturne posredovalnice za Štajersko - KPI
Izveden skupaj z Zavodom lskra, Maribor
(Projektna ideja: Max Aufischer, Kulturna posredovalnica za Štajersko - KPI)
Maribor in Gradec si nista blizu le geografsko. Ne glede na to, skozi katero od obeh mest potujemo, v njem vedno najdemo kaj znanega. To pa zagotovo ni povezano samo z bližino, temveč tudi s stoletja dolgo skupno zgodovino, iz katere izhajata sorodni drži in miselnosti meščank in meščanov. Skupna politična pripadnost je trajala približno 750 let. Najprej sta bili mesti del mejne grofije Štajerske, kasneje pa še vojvodine Štajerske. Šele po koncu 1. svetovne vojne sta se njuni poti ločili.
S Saintgermainsko mirovno pogodbo iz leta 1919 je Maribor dokončno postal del Kraljevine SHS (Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev). Če izhajamo iz leta 2012, ko je Maribor postal Evropska prestolnica kulture, se je samostojna pot obeh mest začela pred 97 leti. Njun razvoj je odtlej potekal ločeno, čeprav številni meščanke in meščani še danes gojijo raznolike medsebojne odnose. Zaradi vseh tragedij 19. stoletja ni bilo mogoče preprečiti vse večje ponovne krepitve meja, katerih pomen pa se je konec prejšnjega stoletja vendarle zopet zmanjšal. S samostojnostjo Slovenije ter z njenim vstopom v Evropsko unijo in schengensko območje je bilo premoščeno tudi najvidnejše ločevanje.
Projekt Maribor - Gradec. 100 let - 100 dni - 100 plakatov se posveča zgodovini obeh mest v splošnem zgodovinskem kontekstu, pri čemer se z več zornih kotov osredotoča na razvoj v zadnjih stotih letih. Zajema svetovno zgodovino, razvoj obeh mest v tem obdobju in osebno dojemanje zgodovine meščank in meščanov iz obeh mest na podlagi osebnih pripovedi. Še posebej obravnava razhajanje in vnovično medsebojno približevanje, pri čemer se izsledki objektivnih zgodovinskih raziskav in elementi osebnega dojemanja oziroma ustne zgodovine medsebojno dopolnjujejo.
Tako v Gradcu kakor tudi v Mariboru so zgodovinarji sestavili seznam zgodovinskih podatkov o svojem mestu. S pomočjo že omenjenih osebnih pripovedi tako nastaja živa slika razvoja obeh mest in njunih medsebojnih odnosov.
Vsako leto, začenši z letom 1912, predstavlja plakat (vsak dan predstavitve pomeni 1 zgodovinsko leto), ki dejstva svetovne zgodovine povezuje z zgodovinskimi dogodki v mestih Maribor in Gradec. Plakati so bogato ilustrirani in dvojezični, slovensko-nemški.
Kraji predstavitve
Maribor:
Glavni trg, nekdanja gostilna Koper (Koroška cesta 1, 2000 Maribor)
Univerzitetna knjižnica Maribor (Gospejna ulica 10, 2000 Maribor)
Gradec:
Mestna hiša Gradec, Glavni trg
Nakupovalno središče Citypark, Lazarettgürtel
Štajerski deželni studio ORF, Marburgerstraße
Glavni kolodvor Gradec, Europaplatz (natančne lokacije še niso določene)
Sočasno s predstavitvami na zgoraj navedenih krajih so na spletni strani www.maribor-graz.eu objavljeni tako imenovani letni plakati. Tu niso zajete le informacije za posamezen dan, ki se vedno nanaša na točno določeno leto, temveč obstaja možnost ogleda že prikazanih dnevnih plakatov. Poleg tega je projekt Maribor - Gradec. 100 let − 100 dni - 100 plakatov še v nastajanju. Zanimiva dejstva, zgodbe ali slike in tudi pobude nam lahko sporočite po e-pošti: info@maribor-graz.eu.
Mariborska ekipa:
Kulturno društvo Zavod Iskra: Gregor Kosi, dr. Jerneja Ferlež, Jernej Kosi, Suzana Petek (www.zavod-iskra.org)
Prevodi: Filozofska fakulteta Maribor, Oddelek za prevodoslovje (študentje Teodora Kuhanec, Klaudija Polajžar, Tjaša Kokol, Sabina Bele, Matej Slemnik, Nejka Kapun, Nina Slana, Ema Fuks; mentorica doc. dr. Vlasta Kuciš); Mateja Kuhar, Daniela Kićić
Jeikovni pregled: Vesna Jauk
Tehnična podpora: Marko Širec
Koprodukcija: Zavod Maribor 2012
Filozofska fakulteta, Oddelek za prevodoslovje, Pokrajinski arhiv Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Muzej narodne osvoboditve, Umetniški kabinet Primož Premzl, AGD Gustaf, Večer, Rožmarin, Zavod Pohorc
Maribor 2012 − Evropska prestolnica kulture / Maribor − prestolnica kulture 2012 (www.maribor2012.eu)
Graška ekipa:
Kulturna posredovalnica za Štajersko - Umetnostno-pedagoški inštitut Gradec
Projektna ideja: Max Aufischer
Ekipa: Anton Riebler, Richard Edelsbrunner, Andreas Suppan, Gerhard Gross, Luise Grinschgl, Peter Mintscheff, Birgit Aufischer, Hannes Pokorn, Silvia Primas (www.kulturvermittlung.org in www.maribor-graz.eu)
Grafična obdelava: Richard Edelsbrunner
Lektorat: Herbert Piwonka, Hannes Pokorn
Prevodi: Univerza v Gradcu, Inštitut za slavistiko: Daniela Kocmut, Eva Balic, Nina Prelog
Univerzalni muzej Joanneum: Heimo Hofgartner
Društvo CLIO za zgodovinsko in izobraževalno delo: Heimo Halbrainer, Karl Wimmler
Urad za kulturo mesta Gradec
Županstvo mesta Gradec
Holding Gradec
Citypark Gradec
Štajerski deželni studio ORF
Kulturna posredovalnica za Štajersko - KPI
Mreža kulturnih mest Gradec
Mednarodna hiša avtoric in avtorjev Gradec
A-8010 Gradec, Wielandgasse 9/I
0043/(0)316/872-4930
Društvo Kulturna posredovalnica za Štajersko - Umetnostno-pedagoški inštitut so leta 1987 ustanovili umetniški ustvarjalci in kulturniki ter učiteljice in učitelji umetnostne vzgoje. Ustanovljeno je bilo, da bi lahko opravljali javno kulturno delo s pedagoškim vzgibom in da bi s ciljno naravnanimi dejavnostmi ljudem približali razumevanje umetnosti in kulture. Po eni strani gre pri tem za praktično izvedene akcije, po drugi strani pa naj bi bil cilj dosežen s teoretično-znanstvenimi razmišljanji in s pridobivanjem in posredovanjem domačih in tujih izkušenj. Pomemben vidik predstavlja kulturno delo z mladimi. Pomen umetnosti in kulture (predvsem umetnosti in kulture 20. in 21. stoletja) bi moral biti poudarjen v enaki meri kot pomen nosilcev kulture (muzejev itd.).
Mreža kulturnih mest (CCN) Gradec je bila ustanovljena leta 1989. Njen cilj je spodbujanje kulturnih stikov med mesti in regijami v srednjeevropskem prostoru, pri čemer si prizadeva predvsem za večstranska partnerstva. Težišče tovrstnih sodelovanj se nahaja v vzhodnoevropskem in jugovzhodnoevropskem prostoru. Z razpadom Jugoslavije, odprtjem vzhodnih mej in razširitvijo EU so se spremenili pogoji, ne pa tudi potreba po partnerstvih in sodelovanjih CCN Gradec.
Mednarodna hiša avtorjev Gradec je projekt Kulturne posredovalnice za Štajersko in poteka v dogovoru in v sodelovanju z Uradom za kulturo mesta Gradec. Temelji na programu Hotel Europa, ki ga je v forumu Mestni park razvil Walter Grond. Preoblikovali so ga za potrebe Mreže kulturnih mest Gradec.
Mednarodna hiša avtorjev Gradec ponuja program štipendiranja s povabili za mednarodne avtorice in avtorje, da bi kot gostje živeli in delali v Gradcu. Za čim bolj učinkovito vključitev teh gostov v literarno in kulturno življenje mesta Gradec organizirajo literarne večere in razprave. Cilj osebnega srečanja na prizorišču samem, pa tudi stika z mladimi in z zainteresiranim občinstvom je srečevanje ljudi različnih kultur. Pri tem skušamo preveriti tudi, v kolikšni meri so različne kulture v skladu z njihovim razumevanjem sposobne sodobnega razvoja.
Zavod za napredne pristope v kulturi in izobraževanju ISKRA
Ob železnici 8
2000 Maribor
041 560 308
Zavod za napredne pristope v kulturi in izobraževanju Iskra je bil ustanovljen jeseni leta 2011 z namenom zagotavljanja celovitih pristopov k izobraževanju in kulturni produkciji (teorija, praksa, e-rešitve, telo-vadnica). V njem delujemo posameznice in posamezniki (zgodovinarji, sociologi kulture, ekonomisti, umetniki, raziskovalci, programerji), ki izhajamo iz vrst neodvisne in samonikle kulture, napajane v kritični in sistemski teoriji. Ob projektu Maribor - Gradec. 100 let - 100 dni - 100 plakatov pripravljamo mednarodni festival stopmotion animacije Stoptrik, ki se bo odvijal septembra. Eden večjih izvedenih projektov je bilo sodelovanje v projektu analize stanja in perspektiv nevladja mladinskega polja v Sloveniji, kjer smo opravili primerjalno analizo sofinanciranja nevladja mladinskega polja v zadnjih desetih letih. Izvajalec projekta je bila Ustanova nevladja mladinskega polja Pohorski bataljon, naročnik pa Urad RS za mladino. Raziskava je v obliki knjige z naslovom Na trdna tla! Brezsramni pregled samoniklih prizorišč izšla aprila.