Vabilo na otvoritev slovenskega paviljona na Mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah

V ponedeljek, 27. avgusta 2012, ob 21.12 vabljeni na uradno otvoritev slovenskega paviljona v Galeriji A+A, 3073 Calle Malipiero, San Samuele, v Benetkah, na 13. Mednarodni razstavi arhitekture - la Biennale di Venezia.

Letos se namreč prvič, na tej največji arhitekturni prireditvi na svetu, predstavlja mesto Maribor s projektom 100YC [100 Year City / 100-letno mesto], v katerem je sodelovalo preko 1000 ljudi (arhitektov in arhitektinj, vodij studijev, svetovalcev, mentorjev, ključnih deležnikov, študentk in študentov) z vsega sveta. Rezultat je več kot 100 izbranih projektov 23 univerz, fakultet in arhitekturnih šol, na katerih je, pod mentorstvom 37 priznanih strokovnjakov, ustvarjalo preko 400 študentk in študentov iz 11 sodelujočih držav. Vsi so snovali vizije mesta prihodnosti, ki jih bodo kot svoje zamisli Maribora čez 100 let prikazali na letošnjem beneškem bienalu, jih tudi predstavljali in o njih razpravljali na številnih predavanjih, srečanjih, okroglih mizah in konferencah.

Paviljon Republike Slovenije na 13. Mednarodni razstavi arhitekture - la Biennale di Venezia

29. avgust - 25. november 2012; pred-ogled 27. in 28. avgusta 2012

100YC [100 Year City / 100-letno mesto]

Maribor in svet čez 100 let

Galerija A+A, San Marco 3073, Benetke 30124

Otvoritev v ponedeljek, 27. avgusta 2012, ob 21.12

Odprto od 29. avgusta do 25. novembra 2012

Čas: 10.00 - 18.00

Zaprto ob ponedeljkih (razen 3. septembra in 19. novembra 2012)

Izobraževalni program v slovenskem paviljonu - Galerija A + A, od 25. do 28. avgusta 2012

Sobota, 25. avgusta 2012

10.00 - 16.00: Delavnica Svetovno 100YC

18.00 - 19.00: Predavanje 100YC

Patrik Schumacher

Razprava: Patrik Schumacher, Alessio Errioli, Liss C. Werner, Wendy Fok, Marisol Vidal,

Nicholas Williams, Elena Manferdini, Vivian Mitsogianni

Nedelja, 26. avgusta 2012

10.00 - 16.00: Delavnica Svetovno 100YC - predstavitve projektov

18.00 - 21.00: Simpozij Praktično raziskovanje

Uvod: Leon van Schaik, Richard Blythe, Martyn Hook, Marcelo Stamm

Predstavitve: Deborah Saunt, Veronika Valk, Johan van Den Berghe, Tom Holbrook

Ponedeljek, 27. avgusta 2012

14.00 - 16.00: Simpozij Univerze v Mariboru, vodi: Uroš Lobnik

16.00 - 18.00: Aperitiv zasedanja "Design Sprint"

Razprava 1: Tehnologija 100YC

Lucy Bullivant: Moderatorka

Patrik Schumacher, Hernan Diaz Alonso, Tobias Nolte, Peter Trummer, Jane Burry, Paul

Minifie, Francois Roche Skylar Tibbits, Lucy McRae

Razprava 2: Gospodarstvo 100 YC

Leon Van Schaik: Moderator

Bart Lootsma,, Marjan Colletti, Martine de Maseneer, Boštjan Vuga, Bruno Juricic, Roland

Snooks, Vivian Mitsogianni, Matias del Campo, Karl Chu, Stojan Skalicky

Torek, 28. avgusta 2012

14.00 - 16.00: Simpozij Univerze iz Maribora, vodi: Uroš Lobnik

Razprava: TBC

16.00 - 18.00: Aperitiv zasedanja "Design Sprint"

Razprava 3: Znanje 100YC

Richard Blythe: Moderator

Leon van Schaik, Marcelo Stamm, Peter Gabrijelčič, Kate Herron, Johan van Den Berghe,

Peter Zellner, Andrej Hrausky, Reiner Zettl

Razprava 4: Transport 100YC

Fleur Watson: Moderatorka

Jurij Sadar, Charles Anderson, Hadrian Predock, Ulrika Karlsson, Nigel Bertram, Matias del

Campo, Alessio Errioli, Tim Schork

Stiki z mediji: Alenka Oldroyd, e-pošta: Alenka.Oldroyd@epeka.si

Letos se prvikrat na tej največji arhitekturni prireditvi na svetu predstavlja mesto Maribor, in to s projektom 100YC, h kateremu se je priključilo več 1000 ljudi, študentov, vodij studijev, arhitektov, svetovalcev, mentorjev in ključnih deležnikov. Vsi so snovali vizije mesta prihodnosti, ki jih bodo kot svoje zamisli Maribora čez 100 let prikazali na letošnjem beneškem bienalu ter jih tudi predstavljali in o njih razpravljali na številnih predavanjih, srečanjih, okroglih mizah, simpozijih in konferencah. Njihovo sodelovanje botruje neverjetnemu uspehu, ki dosega astronomskih 2.5 mio zadetkov, več kot 2.1 mio podatkovnih izmenjav dnevno in 60 odstotno aktivno sodelovanje med vsemi udeleženci. Pri projektu sodeluje 23 institucij iz 11 držav, ki so izdelale več kot 100 projektov. Poleg 400 študentov se je projektu 100YC pridružilo tudi 37 vrhunskih strokovnjakov z vsega sveta:

Alessio Erioli - Univerza Bologna, Matias del Campo and Sandra Manninger, Liss C. Werner - Inštitut za arhitekturo Dessau, Veronika Valk - Akademija za umetnost Estonije, Marisol Vidal - Univerza za tehnologijo Gradec, Ulrika Karlsson - Kraljevi inštitut za tehnologijo KTH, Peter Gabrijelčič - Fakulteta za arhiteturo Univerze v Ljubljani, Julia Koerner - Univerza Lund, Nigel Bertram, Tim Schork - Univerza Monash, Karl Chu - Inštitut Pratt, Wendy Fok - Univerza Princeton, Jose Alfano, Tom Kovac, Karl Fender, Charles Anderson, Jane Burry, Paul Minifie, Vivian Mitsogianni, Francois Roche, Roland Snooks, Aleksandar Subic, Nicholas Williams - Univerza RMIT, Hernan Diaz Alonso, Elena Manferdini, Florencia Pita, Marcelo Spina, Tom Wiscombe, Peter Zellner - SCI Arc, Martine De Maesneer - Sint Lucas, Marjan Colletti, CJ Lim - Šola za arhitecturo Bartlett, Hadrian Predock - UCLA, Bart Lootsma, Patrik Schumacher, Peter Trummer - Univerza v Innsbrucku, Rene Van Meeuwen - Univerza Zahodne Avstralije, Chris Bosse, Dale Jones Evans - Univerza za tehnologijo Sydney, Reiner Zettl - IoA Die Angewandte - Inštitut za arhitekturo Visoke šole za uporabno umetnost, Dunaj.

Kakšna je naša vizija mest čez sto let? Ali je mogoče predvidevati o funkcijah, zahtevah in ukrepih mest stoletje vnaprej in oblikovati prihodnost z ujemanjem urbane infrastrukture? Arhitektura je podprla uspešno pot za potrebe in zapleteno socialno obnašanje državljanov v preteklosti. Medtem ko je lahko arhitektura tudi sledilna naprava za urbani razvoj v 100 letih, lahko urbanizem obravnavamo kot poskus teka za racionalizacijo dejanskega razvoja. Urbanizem daje smer, pravila, logiko in sodbo v strukture, ki so se pojavile, in zagotovi racionalnost, razumevanje ter vrednotenje njihove zgodovinske dinamike.

Proces racionalizacije skozi objektiv urbanizma, ki ga doživijo vsa mesta, je bil doslej prevladujoč z razpravami o zunanjih vplivih - vključno z zgodovinskimi dejavniki, vojno okupacijo in scenariji uničevanja, s spremembami o upravljanju in kulturnih odločbah, itd - in internih sistemskih izvedb, ki vključujejo tehnološki razvoj v prometu, zaloge energije in oskrbo z vodo, komunikacijsko infrastrukturo, itd. Kaj smo zanemarili, ko gledamo skozi konvencionalen objektiv urbanizma, ki predstavlja podroben premislek o samih življenjskih razmerah v mestu. A ravno zato, ker dejansko bivanje v mestu pomeni živeti v senci ortodoksnih mestnih načrtovalcev, so se mesta znašla na robu propada - skoraj so se zadušila v agoniji pod bremenom lastne arhitekture in se znašla pod plastmi teorij urbanizma in vgrajene ideologije.

Leto 2007 predstavlja prelomnico v človeški zgodovini, ko se je število mestnih ljudi, (3,3 milijarde) povzpelo nad tiste, ki ne živijo v mestnih spojinah (3,2 milijarde). Medtem ko je začetek 20. stoletja že bil priča vizionarskim utopijam in distopijam o mestih prihodnosti, kot je delo Metropolis Fritza Langa, se šele kasneje pojavi pojem megapolis za dejanska velemesta, nove svetovne centre. V nekaj desetletjih je eksplozija mestne oblike življenja prisilila "mesta" interesnih skupin, ki včasih rade podcenjujejo ali zanemarjajo razvoj in simptome urbane disfunkcionalnosti ter upadanje kakovosti urbanega življenja okoli sebe.

Razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij zagotavlja prve oprijemljive dokaze in kazalnike možnih prihodnosti 100YC v tem zelo dinamičnem sektorju, vendar z obstoječim transportnim sistemom ni tako. Medtem ko so se naše zamisli glede prihodnjih oblik prevoza znašle v spektakularnih vizualizacijah Langovega Metropolisa, na primer Iztrebljevalec Ridleya Scotta, Peti element Luca Bressona in Brazil Terrya Gilliama, so takšne lastnosti prometa v popolnem nasprotju z dejanskimi zgodovinskimi vzorci, ki še vedno obstajajo v naših mestih in so skoraj nespremenjeni od rimskih časov.

Slovenija zagotavlja širšo platformo projektu 100YC z neverjetnimi možnostmi in posebnimi izzivi: od približno dveh milijonov prebivalcev jih več kot 50% živi v manjših družbenih okoljih mest in vaseh z manj kot 5000 ljudmi. Izmed 11 slovenskih mest sta le dve, Maribor, Evropska prestolnica kulture 2012, in Ljubljana, glavno mesto Slovenije, ki štejeta več kot 100.000 prebivalcev. Ti vidiki, skupaj z dejstvom, da več kot polovico Slovenije še vedno pokriva gozd z zelo plodnim ozadjem, omogoča projektu 100YC nove, sodobne načine za opredelitev kakovosti življenja in zahteva nujno spravo med "mestom" in "naravo". Svetovni okvir za takšne ugotovitve in programi zaznamujejo nenadzorovano širjenje nekaterih mest in propad drugih, skupaj z eksponentnim povečanjem spektra in zahtevnostjo njihovih težav. Kitajska naj bi imela svoj prvi megapolis s 450 milijoni prebivalcev, kar je trenutna populacija celotne EU, na območju ob reki Yang-Tse, v velikosti Nemčije, s trenutno 80 milijoni prebivalcev. Obenem se država sooča z doslej novimi težavami, z umiranjem mest. Velika mesta z več kot 100 milijoni prebivalcev nastajajo tudi v Indiji, ta rast, ne samo na račun manjših mest, temveč tudi zato, ker za dobrobit vsakega posameznika v središču širitve in pobegu podobno, predstavlja veliko nevarnost za življenjsko pomembne vire. Zaradi razpada infrastrukture v manjših mestih, se bo Mexico City, najbrž že leta 2016, znašel brez vodnih zalog.

Čeprav v manjšem obsegu, velja Maribor za paradigmo težav te vrste. Prebivalci mesta iščejo večjo kakovost življenja, ki jo lahko ponudita primestno in podeželsko okolje. S seboj vzamejo duh svojega mesta in urbano obliko življenja, ki posledično povzroči urbanizacijo podeželja. Mesta se ob tem krčijo, ne le v naši domišljiji in poetično, kot v Nevidnih mestih Itala Calvina (La citta invisibile), temveč dejansko, fizično. Globok občutek disfunkcionalnosti se v naših mestih tako širi, čeprav so večplastne funkcije mesta pomembne za našo identiteto in se oblikujejo v odnosu do naših vrednot. In ko priznavamo, da lahko imajo mesta temeljno in konstitutivno vlogo v odnosu do družbene strukture sodobnih družb, kar je lahko ključnega pomena za prihodnost kulture kapitala, se zdi, da je mesto, paradoksalno, v nevarnosti. Združeni narodi napovedujejo, da se bo rast svetovne populacije nadaljevala vse do 9 milijard do leta 2070, kar je približno na pol poti do horizonta projekta 100YC. Bo 21. stoletje priča pojavu gigapolisa, ko se mestno prebivalstvo razširi v milijarde, ali se bo na določeni stopnji zgodila nova diverzifikacija in atomizacija z novimi četrtmi, regijami, občinami, subkulturami in urbanimi plemeni?

Časi za začetek projekta 100YC so težki časi sprememb, motenj, napetosti in paradoksa, napolnjeni z možnostmi in priložnostmi za prestrukturiranje, ponovno opredelitev in ponovno odkrivanje prihodnosti mesta. So pa sočasno najbolj plodna podlaga za vizionarske arhitekte in urbaniste, da prenovijo perspektive, obnovijo ploščadi in ponovno opredelijo pojme življenja v mestih ter da tvegajo nove oblike življenja v ekstremni urbani in trans-urbani prihodnosti. 100YC se postavlja v samo središče tega področja odkrivanja, predvidevanja in raziskav, ki jih izvajajo posamezniki z občutkom odgovornosti, z občutljivostjo do skupnega in jasnim razumevanjem tega, kar se postavlja na kocko. Globalno usmerjen 100YC bo tako vključeval 100 vizionarjev vštevši napredne mednarodne arhitekturne šole pod vodstvom mnogih najbolj inovativnih svetovnih arhitektov. Vsak naj bi predlagal svojo vizijo načrta za mesto Maribor kot eksperimentalnega prostora in delal z transdisciplinarno ekipo, ki lahko vključuje arhitekte, inženirje, znanstvenike, podjetnike, ekonomiste, umetnike, futuriste, filozofe in urbaniste. V projektu 100YC bodo nato predstavljene vse vizije prihodnosti z željo, odpreti nove možnosti za predstavitve in razprave o globalnem odzivu ustvarjalne kulture in tehnologije do splošnih izzivov, s katerimi se sooča tudi Maribor.

Cilj 100YC izpostavlja vzorce globalnih sprememb in prepoznavanje motečih mehanizmov ter njihov vpliv na življenje v ekstremni prihodnosti. Njegova podpisna metodologija temelji na praksi raziskav - raziskav skozi oblikovanje. Posebni projekti predstavljajo tudi laboratorije za raziskovanje in predstavitev inovativnih pristopov ter ustreznih modelov oblikovanja dobre prakse. Meddisciplinarno mišljenje in preoblikovanje sodelovalne prakse, kot ključne kompetence, je najpomembnejše za nadaljevanje dela do prihodnje inovacije, ki temelji na razvoju znanosti materialov, človeško-računalniških vmesnikov, izkušenj oblikovanja in inženirskih sistemov, kot pristopov, izhajajočih iz nove dinamike kognitivnega in tehnološkega področja.

100YC torej poudarja naravo zunanjih pritiskov na področje arhitekture in nastajajoče ter očitne kompleksnosti in paradokse, ki urejajo mesta. Namen projekta je, da se ustanovi stalna raziskava laboratorijske destinacije za prihodnje razprave in razvoj arhitekturne inteligence. Ta se bo zavzemala za sposobnost pogleda v prihodnost, za raziskovanje predvidenih sprememb in spodbujanje k izjemnemu optimizmu kot enemu temeljnih pogojev za preoblikovanje mesta in transformacijo oblikovanja globalne ekonomije v 21. stoletju.

Peter Tomaž Dobrila & Tom Kovač

Kontakt: Alenka Oldroyd, e-mail: alenka.oldroyd@epeka.si
URL: http://www.epeka.si