O-STA

Tedenski napovednik

Datum, ura in cenaNaziv OpisPrizoriščeVrsta dogodkaProjekt
22. 10. 2012 09.15, 10.45 in 17.00 Vstopnina: 4 €NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI, Štirje muzikanti Režija: Matija Solce. Dramaturgija: Jelena Sitar Cvetko. Avtor glasbe: Matija Solce. Likovna podoba lutk in scene: Marianna Stranska. Igrajo: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič. Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo. Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani. (Vir: Lutkovno gledališče Ljubljana)Murska Sobota - Gledališče Parkgledališče in uprizoritvene umetnostiNOVI GLEDALIŠKI IZZIVI
22. 10. 2012 11.00-12.00 Vstopnine niLiteratura na cesti (Simona Kopinšek, Imeti rad ...) Tretja izdaja projekta Literatura na cesti prinaša časovno in vsebinsko doslej najbolj osredotočeno šestdnevno dogajanje, ki ga bodo v partnerskih mestih Evropske prestolnice kulture predstavili skozi štirinajstdnevni časovni pas. Izbrani dnevi dogajanja so ponedeljek (15. in 22. oktober), sreda (17. in 24. oktober) in petek (19. in 26. oktober). Letošnja osrednja tematska nit je mladinska literatura, posledično pa nagovor mlajšega literarnega občinstva. Šest dogajalnih dni pomeni predstavitev šestih avtoric in avtorjev, ki so jih izbrali s pomočjo prof. dr. Dragice Haramija, ene najvidnejših strokovnjakinj na tem področju. Nekateri avtorji, ki se bodo predstavljali na letošnjem projektu, so vključeni v učne načrte, bralno značko, njihova pot v oblikovanje slovenske mladinske književnosti pa se vidno vzpenja. Izobraževalna nota ostaja enako pomembna oz. se letos kaže še močneje, saj bodo šolam obisk Literature na cesti ponudili kot alternativo uri slovenskega jezika. Njihova želja je bila pritegniti k sodelovanju tudi osnovnošolske otroke, ki bodo na izbranih prizoriščih svojega mesta prebirali lastne kratke zgodbe. Letos so za nagovarjanje občinstva izbrali obiskana mestna jedra, k organizaciji projekta pa povabili tudi z literaturo vsestransko povezano ustvarjalko Simono Kopinšek. Študentje slovenskega jezika na Filozofski fakulteti in člani študentske sekcije Slavističnega društva Maribor bodo po zaključenem projektu izdali publikacijo, ki bo nastopajoče avtorje predstavila vsestransko, tako bibliografsko kot tudi z beleženjem njihovih intimnejših razmišljanj o ustvarjanju. Objavljene bodo tudi zgodbe otrok, ki bodo na ta način morda še bolj vzljubili literaturo in se že v zgodnji mladosti poistovetili z Literaturo na cesti. ČE BEREM MLAD, IMAM VSE ŽIVLJENJE LITERATURO RAD.Murska Sobota - Po mestudogodki v mestu, literaturaLITERATURA NA CESTI
22. 10. 2012 11.00 Vstopnine niDOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi III - matineja Ipavci: družinska kronika, 1. epizoda: FrancMaribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvoranafilmDOMOFIL(M)
22. 10. 2012 17.00 Vstopnine niDOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi III Program ob 17. uri: Ipavci: družinska kronika, 1. epizoda: Franc Ob 18:30: Ipavci: družinska kronika, 2. epizoda: Benjamin; Ipavci: družinska kronika, 1. epizoda: Franc. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 77', barvno, 1976. Besedilo in režija: Fran Žižek; filmski snemalec: Janez Cimperman; glavni snemalec in kamerman: Franjo Meglič; TV kamermana: Peter Paternost, Lenart Vipotnik; filmska montaža: Olga Meglič; povezovalka prizorov: Marija Velkavrh; igrajo: Jože Zupan, Ivanka Mežan, Kristijan Muck, Rado Pavalec, Bert Sotlar idr.; produkcija: RTV Ljubljana. Televizijska nadaljevanka o znameniti slovenski dinastiji nas v petih epizodah s prepričljivo igralsko zasedbo in režijo popelje skozi zgodbe predstavnikov treh generacij v čas od prve polovice devetnajstega stoletja do drugega desetletja dvajsetega. Rodbina Ipavcev, ki so bili po izobrazbi zdravniki, po srcu pa glasbeniki in skladatelji, je odigrala izjemno pomembno vlogo v razvoju slovenske kulture. Položili so enega temeljnih kamnov, ne le romantični in novoromantični glasbi, ampak tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti nasploh. Večinoma so se šolali v Gradcu, nekateri tudi na Dunaju. Prvi njihov vidnejši predstavnik, vojaški kirurg Jurij Ipavec, prihaja iz Bele Krajine, njegov rod pa iz Vipave. Naša zgodba se začne z življenjsko pripovedjo Franca Ipavca (1776-1858), Jurijevega sina in očeta skladateljev Gustava in Benjamina. Ker so mu starši zgodaj umrli, je odšel v Celje k bratu Matiji, brivcu in padarju. Tudi sam je opravil izpit iz zdravilstva ter se v Gradcu izpopolnjeval v anatomiji. Leta 1805 je začel z zdravniško prakso v Šentjurju pri Celju in se kasneje poročil z lepo in izobraženo Katarino Schweighofer, hčerko višjega dvornega svetnika, ki je znala igrati na harfo in klavir. Njuni potomci, zlasti sinova Gustav in Benjamin ter Gustavov sin Josip, so postali znameniti slovenski skladatelji, čeprav je skladal tudi njun sin Alojz, ki pa je precej mlad umrl. Oče Franc je bil ugleden zdravnik, napreden v razmišljanju in izjemno velik rodoljub. Navduševal se je nad Napoleonom, nad idejami francoske revolucije, Benjaminom Franklinom, strojem za elektriziranje ... Ipavci: družinska kronika, 2. epizoda: Benjamin. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 70', barvno, 1976. Igrajo: Kristijan Muck, Milena Zupančič, Jože Zupan, Rado Pavalec idr. Druga in tretja epizoda nadaljevanke sta posvečeni Benjaminu Ipavcu (1829-1908), ki je medicino študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu. Tam je bil sedemindvajset let zaposlen kot zdravnik, tudi kot primarij otroške bolnišnice. Druga epizoda nas popelje v drugo polovico 19. stoletja, v čas čitalnic, zlasti mariborske, ki je nastala kot prva v Sloveniji. Benjamin Ipavec je odigral ključno vlogo pri ustvarjanju slovensko "zavedne" glasbe. V Gradcu sta se med študijem namreč brata Gustav in Benjamin zbližala z narodno zavednimi slovenskimi visokošolci, združenimi v političnem društvu Slovenija. Leta 1850 je to društvo izbralo Benjamina za svojega glasbenega vodjo. Začel je skladati pesmi na slovenska besedila, da so jih v društvu prepevali: sprva narodnobuditeljske zbore, pozneje tudi samospeve. Sodeloval je s celjsko in mariborsko čitalnico, bil med prvimi člani Glasbene Matice v Ljubljani in njen poverjenik za Štajersko. Leta 1859 je izdal pesmarico z naslovom Pesmarica za kratek čas, leta 1862 in 1864 pa Slovenske pesmi. V tem času je deloval kot skladatelj narodnobuditeljskih pesmi in kot organizator slovenskega narodnega življenja. Je tudi avtor znamenite Serenade za godalni orkester, opere Teharski plemiči in operete Tičnik, zlasti priljubljeni pa so njegovi samospevi, ki jim je dal posebno umetniško veljavo - Nezakonska mati, Ciganka Marija, Menih, Oblaku, Mak žari, Čez noč, Na poljani, Božji volek, Pozabil sem mnogokaj, dekle, Pomladni veter ... So zimzelene melodije slovenske glasbene romantike.Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvoranafilmDOMOFIL(M)
22. 10. 2012-26. 10. 2012 18.00 Vstopnine niSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE, Monoblock - modul mentalne strukture prostora Vizualno-konceptualno prostorski projekt se navezuje na raziskovanje mentalne strukture prostora, ki izhaja iz omejevanja le-tega v relaciji do stvarnosti. Izhodišča so vezana na človekovo nujo in potrebo po zamejevanju prostora, ki izvira iz bivalnih, eksistencialnih in duhovnih potreb. Posledica tega je specifičen sistem struktur prostora, tako v horizontalni, vertikalni kot globinski in časovni (zgodovinski) osi. Ta se definira skozi koordinatni sistem, ki pogojuje razmerja in gibanje po prostoru in je posledica miselnega razvoja in mentalne vizualizacije misli kot posledica zavednega. Misel skozi prosojnost zavesti strukturira mentalni prostor. Vsaka misel o prostoru ima svojo mentalno podobo, ki se v projektu manifestira kot ampula prostorskih zapisov in se kot kodni sistem razvršča po prostoru. Sistem izvira iz potrebe/želje po svobodi prostora, ki je edini mogoč v legi mentalnega ekrana, ki je lasten vsakemu posamezniku in v veliki meri izvira iz želje po sebi lastnem prostoru ter omogoča, da miselni vzorec definira strukturo prostora, ki je enkraten in vsem lasten. S te pozicije se mentalni pogled po (virtualnem) prostoru giblje iz smeri miselne vizualizacije prostora, je enosmeren, fizično neomejen, čutno nezaznaven in čustveno pogojen. Projekt bazira na sistemu kod, ki se kažejo kot multiplicirane iluzionistične podobe, ampule, ki so nosilci na simbolni ravni in kondenzirajo miselne vizualizacije mentalnih struktur, realizirane skozi formo, ki je močno asociativna, optično iluzivna. Podobe se ne iztečejo v vizualnosti, ker niso glavni nosilec mentalnih struktur prostora, ampak le formalni nosilci kodnega sistem, ki ga gledalec absorbira in se dekodira kot mentalna (virtualna) struktura prostora, ki ni njemu lastna - vsiljena. V tem kontekstu podoba kot taka ne nosi pomena, ampak je samo fizični nosilec sistema, ki se skozi vizualnost manifestira v gledalčevi miselni vizualizaciji. Gre torej za manipulacijo s subjektom kot medijem. Je torej vzročno-posledična interakcija. V tem kontekstu je možna ironična prispodoba, da se mentalne strukture da vsiliti kot vzorec oziroma da smo že zmanipulirani skozi sistem prevzemanja miselnih vzorcev, ki so nam dani ali vsiljeni kot zgodovinska bit. V socialnem oziroma v ekstencialnem smislu nosi to ključno vlogo v sistemu človekovega bivanja v življenjskem prostoru. Je neke vrste obrambni mehanizem za omejevanje in usmerjanje miselnega toka skozi mentalno podobo, ki je drugačen od pogleda od zunaj v smislu povratnega dovajanja podob, ki omogoča estetiziranje stvarnosti. Vprašanje je, ali bi bila funkcija mentalne podobe, ki jo ustvari miselni vzorec, drugačna, kot jo zahteva družba, utemeljena na podobah. Dvojna zmožnost, da se subjektivizira oziroma objektivizira stvarnost z namenom nadzora spremembe stvarnosti, ki jo nadomesti sprememba mentalnih podob. Moč mentalnih podob je razplatoniziralo naše dojemanje stvarnosti in razmišljanje o razdvojenosti med doživljanjem stvarnosti in podob. Moč mentalnih podob izhaja iz dejstva, da so enakovredne osnove osnovam realnosti in so mogočni impulz za spreminjanje stvarnosti, to pomeni, da so stvarnejše, kot si mislimo. V tem kontekstu imajo mentalne podobe izredno moč določanja naših zahtev do stvarnosti in vzbujajo pohlep kot nadomestki za doživetja. Te mentalne podobe so se dejansko zmožne vsiliti nad stvarnost, v kolikor posnemajo videz oziroma je "podobna" stvarnosti. Mentalne podobe "resnice" kot vizualne kode pomenijo navezovanje razmerja s svetom, ki ga občutimo kot vednost - kot moč, oblast. Pomeni, da mentalni prostor nastaja skozi drug prostor, na katerega se veže, in je določen kot hkratna prisotnost - odsotnost. DUŠAN FIŠER: rojen 1. februarja 1962 na Ptuju. Leta 1989 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1991 je končal študij na slikarski specialki. Študijsko se je izpopolnjeval na akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Študijsko je bival na Dunaju in v Parizu.Maribor - Trg svobodeintermedijska umetnost, razstave in vizualna umetnostSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE
22. 10. 2012 19.00 Vstopnina: 16 €, 15 % (abonenti SNG Maribor, upokojenci, člani slavističnega društva, dijaki in študentje) 50 % vroča vstopnica petnajst minut pred predstavoBORŠTNIKOVO SREČANJE (mednarodni gledališki festival), Patrik Ouředník - Europeana Predstava traja 2 uri in ima en odmor. Predstava je v češkem jeziku s slovenskimi podnapisi. Premiera: 9. 6. 2011, Divadlo Reduta - Národní divadlo Brno (CZ). Režiser: Jan Mikulášek. Avtorja dramatizacije: Dora Viceníková, Jan Mikulášek. Dramaturginja: Dora Viceníková. Kostumograf in scenograf: Marek Cpin. Glasbeni opremljevalec: Jan Mikulášek. Igrajo: Dita Kaplanová, Zuzana Ščerbová, Marie Jansová, Ondřej Mikulášek, Václav Vašák, Jiří Vyorálek, Jan Hájek, Jiří Kniha. Ouředník je roman Europeana podnaslovil Kratka zgodovina dvajsetega stoletja. Besedilo je vsebinsko kategorizirano kot fikcija, saj je brez oseb, izhaja sicer iz dejstev in se deloma bere kot divja poezija. Avtor s precejšnjo ironijo razkriva neznatnost, infantilnost, krutost in perverznost preteklega stoletja v Evropi. Uprizorjena celota je hipnotična, vrtoglava, zabavna in boleča; ganjeni od absurdnosti se sprašujemo, kdo so ti nori ljudje. Ah, to smo vendar mi.Maribor - Lutkovno gledališče Mariborgledališče in uprizoritvene umetnosti, skupnostBORŠTNIKOVO SREČANJE: MOSTOVI
22. 10. 2012 19.00-22.00 Vstopnine niDružabno družboslovje Projekt "Družabno družboslovje" v univerzitetnem Mariboru konkretno sooblikuje skupno intelektualno kulturo, ki naj bi bila eden izmed temeljev vsakega akademskega mesta. Deficitarne humanistično-družboslovno-umetniške vsebine prezentira navzven in ustvarja bolj humanistično-družboslovno-umetniško mestno tkivo, ki se v veliki meri oblikuje neodvisno od "svoje" univerze in se samoumešča - skupaj s tem delom Slovenije - v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektualne tokove. Projekt sta zasnovala in ga že od začetka vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec.Maribor - Klub KGBotroška in mladinska ustvarjalnostDRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE
22. 10. 2012 19.30 Vstopnina: 6 €Cellomania (koncert) Cellomania, gibanje mladih čelistov, ki se predajajo užitkom igranja in druženja, je leta 1991 ustanovil Valter Dešpalj. Po njegovih besedah Cellomania zrcali "odlično stanje duha in ušes". Dešpaljevi violončelisti so publiko in kritike navdušili na koncertih v Dubrovniku, Zagrebu, Ljubljani, Dunaju, Amsterdamu, Haagu, Parizu, Moskvi in drugod, kjer so prejeli pohvale za toplo barvo glasu njihovega violončelističnega zbora, virtuoznega igranja in vznemirljivega repertoarja. Svoje občudovanje nad Cellomanio je izrazil tudi Georg Faust, vodja slavnega ansambla 12 violončelistov Berlinske filharmonije. Mladi ansambel sestavljajo Dešpaljevi učenci iz Hrvaške, Slovenije, Avstrije, Nemčije, Latvije in Švedske, ki so nastopili z uglednimi solisti, vključno s tremi največjimi violončelisti našega časa, Mischo Maisky, Borisom Pergamenschikowim in Govanniem Sollimo.Maribor - Dvorana UnionglasbaKULTURNE AMBASADE
22. 10. 2012 20.30 Vstopnina: 13 € (do 21.10.), 15 € (na dan koncerta)FESTIVAL ETNIKA, Stanley Jordan (solo koncert) Redke so glasbene kariere, ki se pričnejo s tako silovitim pokom, kot se je to zgodilo v primeru enega največjih mojstrov kitare in štirikratnega nominiranca za nagrado Grammy Stanley Jordana, ki ga je George Benson nemudoma uvrstil v elitni klub kitaristov. Ko je leta 1985 izšel njegov album "Magic Touch", ki ga je sproduciral Al Di Meola, na njem pa sta sodelovala tudi Omar Hakim (Miles Davis, Weather Report, Marcus Miller, Sting) in Peter Erskine (Steely Dan, Weather Report, Steps Ahead), je takoj posegel v vrhove vseh pomembnejših svetovnih lestvic jazz glasbe, na Bilboardovi se je zadržal dolgih 51 tednov. Jordanovi naslednji albumi niso več dosegli fantastične odmevnosti Magic Toucha in prišlo jo do prvih razpok v do takrat vzorni ljubezni z glasbeno industrijo, ki mu je očitala še pomanjkanje fokusa. Njegov odgovor na pritiske kapitala je bil popolni umik s scene, ki je trajal debelo desetletje. Vrnil se je z dvema albumoma; zadnjega "Friends" (2011) so kritiki ocenili kot nadvse prepričljivo nadaljevanje zgodbe, ki jo pripoveduje "Magic Touch". Skrivnost njegovega uspeha leži v izvirnosti oz. redefiniciji pristopa k igranju kitare. Tehniko "tapkanja" (tapping) oz. udarjanja po strunah uporabljajo tudi drugi kitaristi, toda Stanley Jordan jo je razvil do popolnosti. Dvoročni dotiki, potegi in tapkanje mu omogočajo hkratno igranje dveh popolnoma ločenih linij po vratu kitare, neverjetni zvok, ki ga izvabi, pa se sliši kakor uglašeno igranje dveh, včasih tudi treh kitar. Zadnja leta se intenzivno posveča študiju glasbene terapije ter različnim humanitarnim akcijam. Igral ali snemal je z glasbeniki, kot so Quincy Jones, Benny Carter, Dizzy Gillespie, Charlie Hunter, Mike Stern, Sammy Figueroa, Charnett Moffett, Michal Urbaniak, Richie Cole.Maribor - Klub 2012 - Satchmoglasba, dogodki v mestuFESTIVAL ETNIKA
22. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Dobro morje Zgodba o ribiških goljufijah in primorskih zdrahah. Ribič Lozić osnuje svojo mrežo tunolovko, potem ko se odloči stopiti na pot prevaram in izsiljevanju Paškvala, bogatega lastnika tunolovke in gostilne. Paškval mu podtakne z dinamitom ubite ribe in Lozića zaprejo. Ko se osvobodi zaporne kazni, Lozić razkrije Paškalovo prevaro. Scenarij: Ernest Adamič in Milan Stante. Režija: Mirko Grobler. Igrajo: Paškval: Stane Potokar; kapitan Lozić - Janez Vrhovec; Juro - Janez Čuk; Kiro - Polde Bibič; Miro - Tone Homar; Ive - Tomaž Pesek; Nina - Eveline Wohlfeiler; Jakov - Hinko Nučič in Marija Tocinoski, Slavica Kraševec, Lojze Potokar, Maks Furijan, Aleksander Valič, Janko Hočevar, Jože Rus, Vinko Podgoršek in drugi.Maribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
23. 10. 2012 09.15 in 10.45 Vstopnina: 4 €NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI, Štirje muzikanti Režija: Matija Solce. Dramaturgija: Jelena Sitar Cvetko. Avtor glasbe: Matija Solce. Likovna podoba lutk in scene: Marianna Stranska. Igrajo: Martina Maurič Lazar, Gašper Malnar, Miha Arh, Polonca Kores, Zvonimir Urbič. Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo. Otroci sodelujejo tako pri potovanju, ker lesene lutke zapustijo oder in stopijo med gledalce, kot pri koncertu, ko otroci z njimi zapojejo. Občinstvo sedi kar na odru, zato lahko otroci opazujejo gledališče tudi s te, manj običajne, a prav tako zanimive strani. (Vir: Lutkovno gledališče Ljubljana)Murska Sobota - Gledališče Parkgledališče in uprizoritvene umetnostiNOVI GLEDALIŠKI IZZIVI
23. 10. 2012 10.00-17.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Dan odprtih vrat Dan odprtih vrat v okviru varovanja in ohranjanja okolja (v sodelovanju z Energetiko Maribor) Eksperimentalna miza razmišljanja: Center eksperimentov - nov trajnostni korak / EPK 2012.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19znanje, dogodki v mestuHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
23. 10. 2012 10.00 Abonma: 20 €Lutkovna delavnica "Maestro" za ZELENI RED Učenci bodo spoznali tehniko izdelave gibljive lutke na palčki iz reciklažnih materialov.Maribor - Dvorana Unionotroška in mladinska ustvarjalnostKULTURNI DNEVNIK
23. 10. 2012 11.00 Abonma: 20 €Koncert GLASBENA PRAVLJICA " MAESTRO" za ZELENI IN RUMENI RED Zasebna glasbena šola Maestro iz Gornje Radgone sodeluje z uveljavljeno slovensko skladateljico Tadejo Vulc. V instrumentalni zasedbi dela je zajela predvsem tiste instrumente, ki jih na šoli poučujejo: violina, flavta, fagot, klarinet, trobenta, rog, tolkala in pozavno. Glasbena pravljica poleg vsebine odlično predstavlja tudi različne barve in zasedbe instrumentov v posameznih glasbenih stavkih. V povezavi glasbe in besedila ter programa dela skladateljica zajame tudi pojem maestro in ga na prisrčen in razumljiv način v besedilu tudi opiše. Pravljica Maestro omogoča mladim poslušalcem, da se seznanijo z novimi slovenskimi skladbami, njihovimi izvajalci in instrumenti ter poklic glasbenika spoznajo tudi na drugačen način. Tadeja Vulc: Glasbena pravljica Maestro. Izvajalci: Špela Kržan - flavta, Petia Veselinova Atanasova - violina, Lovro Turin - klarinet, Rudi Vulc - fagot, Borut Pahič - rog, Matjaž Klemenc - trobenta,Renato Kapun - pozavna, Denis Dimitrić - tolkala, Tadeja Vulc - pripovedovalka.Maribor - Dvorana Unionotroška in mladinska ustvarjalnostKULTURNI DNEVNIK
23. 10. 2012 12.00 Abonma: 20 €Lutkovna delavnica "Maestro" za RUMENI RED Učenci bodo spoznali tehniko izdelave gibljive lutke na palčki iz reciklažnih materialov.Maribor - Dvorana Unionotroška in mladinska ustvarjalnostKULTURNI DNEVNIK
23. 10. 2012 17.00 Vstopnine niMesto Goga (Mali knjigobus: Živalska karavana) Založba Goga v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Javno Agencijo za Knjigo nadaljuje projekt promocije bralne kulture med otroki v krajih, ki nimajo stalne knjižnične infrastrukture. Projekt je zastavljen v obliki cikla bralnih, socialnih in kreativnih delavnic in poteka v sodelovanju z oddelkom potujoče knjižnice oziroma Bibliobusom. V Gasilskem domu Globodol bodo potekale ure pravljic in kreativne delavnice za otroke: Mojca Pokrajculja in Zlatolaska in trije medvedi.Mirna Peč - Gasilski dom Globodolotroška in mladinska ustvarjalnost, literaturaMESTO GOGA (HIŠA KULTURE)
23. 10. 2012 18.00 Vstopnine niLiterarna hiša (REPATRIACIJE, Janko Jezovšek) V Literarni hiši bo potekal literarni večer, na katerem se bo predstavil Janko Jezovšek.Maribor - Literarna hišaliteraturaLITERARNA HIŠA
23. 10. 2012 18.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Eksperimentalna miza razmišljanja Eksperimentalna miza razmišljanja: Center eksperimentov - nov trajnostni korak / EPK 2012.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19znanje, dogodki v mestuHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
23. 10. 2012-4. 12. 2012 18.00 Vstopnina: 2 € / 1,5 € (skupine) / 1 € (učenci, dijaki, študenti) / brezplačno (otroci, invalidi, brezposelne osebe)Srednjeveške in renesančne knjižne umetnine iz zakladnice Nadškofije Maribor (razstava) Velika pregledna razstava bo javnosti prvič predstavila izjemne srednjeveške in renesančne knjižne ali na knjigo navezujoče se umetnine iz zakladnice arhiva Nadškofije Maribor. Ta zaklad rokopisov, fragmentov, iluminiranih inkunabul in prvih tiskanih knjig je v Maribor prinesel Anton Martin Slomšek pred 152 leti, ko je premestil sedež škofije iz Št. Andraža. Maribor je tako postal eno od najbolj prestižnih nahajališč tovrstnega knjižnega gradiva v Sloveniji. Razstava bo pokrivala čas velikega civilizacijskega preloma v Evropi, ko sta po Gutenbergovi iznajdbi tiska leta 1450 ročno prepisovanje in slikanje postopoma izumrla in sta ju nadomestili tiskana beseda in podoba. Razstavljenih bo okoli štirideset umetnin, med katerimi je najstarejši fragment iz otonskega časa (pribl. leta 1000). Likovni izraz umetnin bo kazal, da je bila knjiga vedno predmet izmenjave in povezovanja, saj so dela v zbirki nastala v različnih kulturnih okoljih od Dunaja, Prage in Bavarske do italijanskih pravnih in znanstvenih središč. Razstavo bo spremljal bogat katalog s strokovnimi besedili. Odpiralni čas: pon.-pet.: 10.00-12.00 in 14.00-16.00.Maribor - Andreanumrazstave in vizualna umetnost, literaturaSREDNJEVEŠKE IN RENESANČNE KNJIŽNE UMETNINE IZ ZAKLADNICE NADŠKOFIJE MARIBOR
23. 10. 2012-13. 11. 2012 18.30 Vstopnine niNATALIJA ŠERUGA - DRAGICA ČADEŽ, Copula Mundi (likovno-kiparska razstava) Galerija Festić predstavlja skupno slikarsko-kiparsko razstavo del dveh slovenskih avtoric: slikarke Natalije Šeruga in kiparke Dragice Čadež Lapajne. NATALIJA ŠERUGA, rojena leta 1971 v Mariboru, je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1999, kjer je leta 2003 tudi magistrirala. Avtorica praznino prostora naseljuje z vizualnim arhetipom, s katerim izraža neskončnost oziroma praznino med zemljo in nebom, odzvanjajočo v prostorje vesolja. Prav na nedoumljivih robovih dimenzij se na njenih podobah dogajajo dramatični in unikatni dogodki spreminjanj vesolja. V brezkončnih planjavah, kot pri nas na Zemlji, poteka neizbežen časovni krog med rojstvom in smrtjo, ki ga zaznamujejo krožne in okrogle geometrične oblike, podobne zvezdam in osončjem. V ospredju slikarskega ekrana pa kraljujejo biomorfne oblike, ki večino razstavljenih podob obvladujejo s svojo dinamično prisotnostjo, osmislijo ter relativizirajo prikazano fiksacijo dogajanja. Prav te oblike pomenijo rojstvo živega, elementarnega v prostoru in dimenzionalnosti, kjer sta živo in elementarno zgolj abstraktna pojma. Abstraktna interpretacija pojavov, najbolj bistvenih za obstoj naših dimenzij, preko analogij pripelje do relativizacije in možnosti vzpostavitve odnosa do obstoja nas samih. Naše dimenzije so - tako kot vesoljne dimenzije časa - barviti mozaiki: živimo v neizbežnem svetu mnogih dimenzij: časa, prostora, odnosov, sosesk, države ... DRAGICA ČADEŽ LAPAJNE je diplomirala leta 1963 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter 1965 končala podiplomski študij. Kot redna profesorica je delala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ustvarja predvsem v lesu malo in monumentalno plastiko. Značilni so njeni simbolični, iz dveh ali več oblik sestavljeni kipi. V sodobnem slovenskem kiparstvu je Čadeževa hkrati s skupino neokonstruktivistov (1968-1972) uresničila konstruktivistične težnje. Od leta 1963 je sodelovala na številnih razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in na tujem. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1986 za kiparski cikel Asociacije na Pompeje. Dragica Čadež, umetnica, katere delo že nekaj desetletij sodi v vrh slovenskega sodobnega kiparstva, poskuša svoje kiparske postavitve vedno znova spreminjati in prilagajati specifičnostim določene galerije. Odpiralni čas: pon.-pet.: 10.00-14.00 in 17.00-20.00; sob.: 10.00-13.00.Maribor - Galerija Festićrazstave in vizualna umetnostNATALIJA ŠERUGA - DRAGICA ČADEŽ LAPAJNE
23. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Christophoros Drama o posledicah medvojnih in povojnih ideoloških delitev. Vojaki kvizlinške Bele garde bežijo pred partizansko vojsko. Partizan Ivan in belogardist Martin, ki sta se rodila v isti vasi, poskušata ubiti drug drugega. V nepojasnjenih okoliščinah oba preživita. Tudi v miru jima je usojeno, da starost doživita kot soseda in tudi zadnja prebivalca v vasi. V njuni soseščini živi vdova Lenka s sinom Krištofom. Po koncu vojne, pred sinovim rojstvom, je bil njen mož ubit v skrivnostnih okoliščinah. Lenkina ženskost neprestano pomirja strasti obeh mož, ki ju razdvajajo nasprotne ideologije. Toda ali se dva stara sovražnika lahko spravita? Po legendi o Sv. Krištofu, Christophoros nosi tovor, ki je vse težji in težji ... Scenarij: Željko Kozinc. Režija: Andrej Mlakar. Igrajo: Lenka: Milena Zupančič; Ivan - Radko Polič; Martin - Boris Juh; Krištof - Miloš Batelino; mali Krištof - Marko Brank; Pavel - Pavle Ravnohrib; mati - Slavka Glavina; doktor - Dare Valič; oznovec - Zvone Agrež; igrajo še Evgen Car, Rajko Stupar,Franc Markovčič, Andrej Nahtigal, Marinka Štern, Rok Bogataj, Robert Prebil in drugi.Maribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
24. 10. 2012-26. 10. 2012 10.00-15.00 Vstopnine niUMETNOST:ZDAJ, Med nevidnim in prisotnim odtisom (performativna akcija) Projekt "Med nevidnim in prisotnim odtisom" je performativna akcija študentov likovne umetnosti Univerze v Mariboru pod mentorstvom red. prof. Samuela Grajfornerja, spec. v grafični tehniki linoreza s strojem za utrjevanje terena. Študenti bodo v drugem delu performativne akcije s cestnim valjarjem natisnili grafične liste velikega formata (140 x 200 cm) in s konceptualno prostorsko postavitvijo poskušali aktivirati urban prostor ob univerzi. Dogodek bo potekal med 24. in 26. oktobrom med 10.00-15.00. Prizorišče: pred in ob rektoratu Univerze v Mariboru in Univerzitetne knjižnice Maribor.Maribor - Univerza v Mariboru - Rektoratrazstave in vizualna umetnost, dogodki v mestuRAZ:UM, Umetnost: ZDAJ
24. 10. 2012 10.00-12.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Delavnica "Viden in neviden svet, svet kristalnih mrež mineralov" Delavnica poteka dopoldan med 10.00 in 12.00, v popoldanskem času po predhodnih prijavah.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19znanje, dogodki v mestuHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
24. 10. 2012 11.00-12.00 Vstopnine niLiteratura na cesti (Vesna Radovanovič, Vozila domišljije) Tretja izdaja projekta Literatura na cesti prinaša časovno in vsebinsko doslej najbolj osredotočeno šestdnevno dogajanje, ki ga bodo v partnerskih mestih Evropske prestolnice kulture predstavili skozi štirinajstdnevni časovni pas. Izbrani dnevi dogajanja so ponedeljek (15. in 22. oktober), sreda (17. in 24. oktober) in petek (19. in 26. oktober). Letošnja osrednja tematska nit je mladinska literatura, posledično pa nagovor mlajšega literarnega občinstva. Šest dogajalnih dni pomeni predstavitev šestih avtoric in avtorjev, ki so jih izbrali s pomočjo prof. dr. Dragice Haramija, ene najvidnejših strokovnjakinj na tem področju. Nekateri avtorji, ki se bodo predstavljali na letošnjem projektu, so vključeni v učne načrte, bralno značko, njihova pot v oblikovanje slovenske mladinske književnosti pa se vidno vzpenja. Izobraževalna nota ostaja enako pomembna oz. se letos kaže še močneje, saj bodo šolam obisk Literature na cesti ponudili kot alternativo uri slovenskega jezika. Njihova želja je bila pritegniti k sodelovanju tudi osnovnošolske otroke, ki bodo na izbranih prizoriščih svojega mesta prebirali lastne kratke zgodbe. Letos so za nagovarjanje občinstva izbrali obiskana mestna jedra, k organizaciji projekta pa povabili tudi z literaturo vsestransko povezano ustvarjalko Simono Kopinšek. Študentje slovenskega jezika na Filozofski fakulteti in člani študentske sekcije Slavističnega društva Maribor bodo po zaključenem projektu izdali publikacijo, ki bo nastopajoče avtorje predstavila vsestransko, tako bibliografsko kot tudi z beleženjem njihovih intimnejših razmišljanj o ustvarjanju. Objavljene bodo tudi zgodbe otrok, ki bodo na ta način morda še bolj vzljubili literaturo in se že v zgodnji mladosti poistovetili z Literaturo na cesti. ČE BEREM MLAD, IMAM VSE ŽIVLJENJE LITERATURO RAD.Slovenj Gradec - Po mestudogodki v mestu, literaturaLITERATURA NA CESTI
24. 10. 2012 15.00 Vstopnine niMesto Goga (Mali knjigobus: Živalska karavana) Založba Goga v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Javno Agencijo za Knjigo nadaljuje projekt promocije bralne kulture med otroki v krajih, ki nimajo stalne knjižnične infrastrukture. Projekt je zastavljen v obliki cikla bralnih, socialnih in kreativnih delavnic in poteka v sodelovanju z oddelkom potujoče knjižnice oziroma Bibliobusom. V Vrtcu Pikapolonica bodo potekale ure pravljic in kreativne delavnice za otroke: Mojca Pokrajculja in Zlatolaska in trije medvedi.Novo mesto - Dnevni center Brezje - Vrtec Pikapolonicaotroška in mladinska ustvarjalnost, literaturaMESTO GOGA (HIŠA KULTURE)
24. 10. 2012 17.00 Vstopnine niDOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi IV Program: ob 17. uri: Ipavci: družinska kronika, 3. epizoda: Benjamin; ob 18. uri: Ipavci: družinska kronika, 5. epizoda: Josip. Zadnji filmski projekciji bo sledil pofilmski klepet, v katerem bodo sodelovali Karmen Podlesnik Marčič, prof. dr. Igor Grdina, prof. dr. Manica Špendal, Andreja Zakonjšek Krt in Simon Dvoršak. Ipavci: družinska kronika, 3. epizoda: Benjamin. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 57', barvno, 1976. Igrajo: Kristijan Muck, Milena Zupančič, Rado Pavalec, Tone Kuntner, Maja Šugman idr. V tretji epizodi se Benjamin Ipavec z ženo Ano na silvestrovo ob prelomu stoletja spominja njunega življenja. Ker jima ni bilo dano imeti otrok, sta posvojila Gustavovega sina, ki pa je že pri šestih letih umrl. Benjamin je bil zelo cenjen zdravnik. Bil je član Društva zdravnikov na Štajerskem, leta 1881 pa celo predsednik tega društva. Njegov trud in napore je cenila tudi država, saj mu je podelila posebno priznanje, kasneje pa je dobil tudi zlati križec s krono. Čeprav mu je cesarska oblast očitala pisanje slovanskih budnic, je bila njegova narodna zavest neomajna. Če mu je dopuščal čas, se je udeleževal rodoljubnih manifestacij. Bil je med najbolj izpostavljenimi graškimi rodoljubi. Ob izteku dobe velikih zborovanj je bila v Vrbi na Gorenjskem velika Prešernova slavnost, na kateri je imel pomembno vlogo, saj je v obliki kantate za to priložnost uglasbil Stritarjevo pesem z naslovom Na Prešernovem domu. Tudi v pozni starosti Benjamin Ipavec ni prenehal z ustvarjanjem. Po prvi slovenski opereti Tičnik (1866) je leta 1892 napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko opero Teharski plemiči, ki je sicer požela velik uspeh (najbolj znana je postala podoknica grofa Urha Tebi le se glasi, spev ljubeči moj), vendar je bil globoko razočaran nad neprijaznostjo in zavistjo drugih slovenskih skladateljev. V tej epizodi so med drugim opisane tudi okoliščine nastajanja in izvedbe omenjene opere, ki jo je pri njem naročilo ljubljansko Dramatično društvo. Ipavci: družinska kronika, 5. epizoda: Josip. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 74', barvno, 1976. Igrajo: Tone Kuntner, Ljerka Belak, Polde Bibič, Vika Grilova idr. Peta epizoda je posvečena najmlajšemu od Ipavcev, tudi skladatelju in zdravniku, nečaku Benjamina Ipavca in Gustavovemu sinu, Josipu (1873-1921). Med študijem medicine je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu, pri čemer je dobil motivacijo za skladanje. Kompozicijo je študiral na Dunaju pri Alexandru Zemlinskem. Prvo službo je kot zdravnik dobil v dunajski vojaški bolnišnici, leta 1905 pa so ga prestavili v Zagreb. Zaradi očetove bolezni je iz vojaške službe izstopil in prevzel njegovo prakso v Šentjurju. Praktično mu je bilo dano le eno desetletje komponiranja. Baletna pantomima Možiček, njegova prva večja skladba, je bila dokončana leta 1901. To je hkrati prva slovenska romantična kompozicija te vrste (kasneje jo je orkestriral Viktor Parma). Svoje najobsežnejše delo, opereto Princesa Vrtoglavka, pa je končal leta 1910. Glavnino njegovega ustvarjanja predstavljajo samospevi na nemška besedila, pa tudi orgelske skladbe. S pantomimo Možiček je celo dosegel svoj največji uspeh. Želel si je, da bi uprizorili tudi njegovo opereto, vendar kljub posredovanju prijateljev tega ni mogel doseči. Smolo je imel z libretom. Verjetno bi se bil za izvedbo trudil še naprej, a je jeseni leta 1909 težko zbolel. Nikdar več ni bil docela zdrav, tako da je opustil tudi zdravniško prakso. Začel je izgubljati prisebnost. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan. Dogajanje v pričujoči, zadnji epizodi TV nadaljevanke o Ipavcih, med drugim prikazuje dejstva okrog pantomime Možiček, okoliščine nastajanja operete Princesa Vrtoglavka, Josipove priprave na dirigiranje njene predigre v Ljubljani na koncertu Glasbene matice in njegovo napredujočo duševno bolezen. O gostih klepeta Karmen Podlesnik Marčič je novinarka Televizije Slovenija v Regionalnem RTV centru Maribor. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter umetnostne zgodovine. Njeno delovno področje je kultura v okviru dnevno-informativnih oddaj na nacionalni in regionalni tv-mreži. Deset let ustvarja in vodi oddajo Glasnik - oddajo o kulturi, ki v magazinski obliki enkrat tedensko sledi dogajanju in temam s področja umetnosti in kulture na širšem Štajerskem. V svojem novinarskem delu sledi cilju poudarjati lokalno kulturno zgodovino in osebnosti, ki so zaznamovale ta prostor. V tej zvezi sodeluje tudi z Univerzitetno knjižnico Maribor in z drugimi kulturnimi institucijami. Letos je v televizijski obliki predstavila Wilhelma Tegetthoffa, Hermana Potočnika Noordunga, glasbenike Huga Wolfa, Zlatana Vaudo in druge. Zunaj poklicnih zadolžitev je bila aktivna v ljubiteljski kulturi kot organizatorka, pobudnica in vodja dveh mladinskih pevskih zborov, zadnji dve leti pa je tudi članica in pevka Komornega zbora Hugo Wolf v Mariboru. Prof. dr. Igor Grdina je zgodovinar, literarni zgodovinar in publicist. Diplomiral je iz slavistike in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1989 do 2004 je bil zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo in kot redni profesor predava na programih Kulturna zgodovina in Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur na Univerzi v Novi Gorici. Z vabljenimi predavanji nastopa v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. stoletja. Za monografijo Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije je leta 2002 prejel nagrado Klio. Dejaven je kot publicist, napisal, prevedel in na novo spesnil pa je tudi nekaj libretov za opere in operete. Med najpomembnejšimi deli je novi libreto za opereto Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca (1997). Muzikologinja in zaslužna prof. dr. Manica Špendal je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomirala iz glasbene zgodovine, na Filozofski fakulteti pa iz italijanskega jezika s književnostjo. Leta 1971 je magistrirala in leta 1979 doktorirala iz muzikoloških znanosti. Najprej je poučevala na učiteljišču in na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Od leta 1964 je predavala zgodovino glasbe, oblikoslovje in spoznavanje inštrumentov na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od leta 1987 kot redna profesorica. 1996 je postala zaslužna profesorica Univerze v Mariboru. Njena monografija Razvoj in značilnosti slovenskega romantičnega samospeva (1981) predstavlja prvi celovit prikaz te zvrsti. Raziskovalno se posebej posveča mariborski glasbeni zgodovini (Iz mariborske glasbene zgodovine, 2000), skladateljem, društvom, zlasti pa mariborski Operi (Glasbene predstave na odru mariborskega gledališča 1785-1861, 1975). Izsledke objavlja v monografijah, strokovnih revijah, domači in tuji leksiki ter dnevni publicistiki. Je dobitnica Glazerjeve nagrade. Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt se je po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v SNG Maribor, kjer se je predstavila v številnih velikih sopranskih vlogah. Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana. Je prepričljiva interpretka različnih glasbenih zvrsti (od šansona, samospeva pa vse do opere in operete). Dejavna je tudi na koncertnem področju: aktivno sodeluje s Slovensko filharmonijo, Slovenskim komornim zborom, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Mariborsko filharmonijo, pianistko Natašo Valant in drugimi. Večkrat je že nastopila na radovljiškem Festivalu za staro glasbo. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja. V Teharskih plemičih Benjamina Ipavca je pela glavno žensko vlogo, stalni del njenega repertoarja pa so tudi samospevi Benjamina in Josipa Ipavca. Dirigent, pianist in profesor glasbe Simon Dvoršak je rojen v Celju. Študijsko pot je začel na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasbena pedagogika, kjer je diplomiral iz zborovskega dirigiranja pri Jožetu Fürstu, za tem pa nadaljeval študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tam je z odliko diplomiral iz orkestralnega dirigiranja v razredu maestra Marka Letonje. Podiplomski študij je opravil v Londonu na Mountview Academy for Theatre Arts, kjer je absolviral iz smeri glasbeno gledališče. Kot asistent predava orkestralno dirigiranje na Akademiji za glasbo in je umetniški direktor Hiše kulture Celje in njenega orkestra. Vodil je številne glasbene sestave, redno pa kot dirigent sodeluje z orkestrom Slovenske filharmonije, simfoniki RTV Slovenija in ansamblom opere SNG Maribor. Kot korepetitor sodeluje tudi z mnogimi priznanimi slovenskimi solisti, katerih železni repertoar so Ipavčevi samospevi. Glavno mesto izvajanja Ipavčevih del pa gotovo zaseda ponovna odrska postavitev opere Teharski plemiči leta 2008 v SLG Celje.Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvoranafilmDOMOFIL(M)
24. 10. 2012 18.00 Vstopnine niLiterarna hiša, Razstava (Ivan Vinovrški: PORTRETI BORŠTNIKOVCEV) V Literarni hiši pripravljajo v sklopu spremljevalnih dogodkov razstavo Ivana Vinovrškega: PORTRETI BORŠTNIKOVCEV. Ogledate si jo lahko vsak delovnik med 10. in 14. uro ter 30 minut pred večernim dogodkom (17.30-20.00).Maribor - Literarna hiša - Galerija RRRudolfgledališče in uprizoritvene umetnosti, razstave in vizualna umetnostLITERARNA HIŠA
24. 10. 2012 18.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Vsak lahko pomaga (Osmosis now, zmagovalci Imagine cup 2012) Dobrodelna spletna platforma Osmosis, ki je na svetovnem Microsoftovem računalniškem tekmovanju Imagine Cup v Sydneyju dosegla 7. mesto, dobrodelnim posameznikom in organizacijam omogoča, da na Osmosisu vodijo dobrodelni projekt. V njegove naloge se lahko vključuje spletna skupnost, kateri sistem, glede na kompetence uporabnikov, predlaga kratke naloge, ki bi jih lahko opravili v imenu dobrodelnosti. Takšen sistem omogoča torej tudi doniranje znanja in časa. Sodelovanje na Osmosisu je po vzoru spletnih iger tudi nagrajeno s točkami in značkami.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19znanje, dogodki v mestuHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
24. 10. 2012 18.00 Vstopnina: 13 €, 15 % (abonenti SNG Maribor, upokojenci, člani slavističnega društva, dijaki in študetje) 50 % vroča vstopnica petnajst minut pred predstavoBORŠTNIKOVO SREČANJE (mednarodni gledališki festival), Jan Fabre - Car neuspeha Naslov izvirnika: Emperor of the Loss. Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora. Predstava je v hrvaškem jeziku s slovenskimi podnapisi. Zagrebačko kazalište mladih (Zagreb, HR). Prevajalki Helen Sinkovič, Radmila Zdjelar Režiser, scenograf, kostumograf, oblikovalec svetlobe: Jan Fabre. Dramaturginja in asistentka režije: Coraline Lamaison. Kostumografka: Doris Kristić. Asistentka kostumografije: Marta Žegura. Trener žongliranja: Domagoj Šoić. Igra: Frano Mašković. Skozi multiplicirane podobe v metafizičnih okvirih sveta se Fabrov junak - kot izmišljen klovn ali pravi igralec - bori z nezmožnostjo premostitve preprek, ki ga ločujejo od sebe ali gledalca, lastnega alter ega, ki se nahaja nekje na nevarnem robu, kjer se realnost zliva v literaturo. V želji doseči ideal se s pomočjo svojega znanja pred gledalci z lahkoto transformira v množico številnih karakterjev; v tem boju se spotika ob zmeraj iste napake, kot umetnik obsojen na ponavljanje, kot človek ujet v večno past polnjenja razpok življenja, govora, diskurzov ... In ker je v teh zlomih našel užitek, je našel svojo pravo moč le v šibkosti, lepoti padanja; to je tisto, kar ga dela carja neuspeha. Dramski monolog Car neuspeha raste iz postdramskega gledališča, iz samoizpraševanja. V tem gledališču ni varen nihče, niti gledalec.Maribor - SNG Maribor - Velika dvoranagledališče in uprizoritvene umetnosti, skupnostBORŠTNIKOVO SREČANJE: MOSTOVI
24. 10. 2012 19.00 Vstopnine niLIBERATION ART PROJECT: SKUPAJ - MITEINANDER - TOGETHER - ENSEMBLE, Liberation 45, otvoritev razstave Projekt "Liberation art project: skupaj - miteinander - together - ensemble" je nastal na pobudo likovnega umetnika Josefa Schützenhöferja in univerzitetnega profesorja Klausa Zeyringerja, ki sta želela analizirati impulzivne reakcije javnosti na dogodke iz preteklosti ter trenutni spomin na nekatere kontraverzne osebnosti v 2. svetovni vojni. Cilj projekta je mednarodni umetniški in družbeni prispevek k razpravi o preteklosti po večjih pretresih, pa tudi spodbuda k javni razpravi o temah ter osebnostih, povezanih z dogodki v 2. svetovni vojni. Na razstavi se predstavljajo umetniki iz Avstrije, Slovenije in ZDA: Ruth Anderwald, Leonhard Grond, Joachim Baur, Simon Brugner, Will Contino, Jure Eržen, Emily Hines, Douglas Hoagg, Josef Schützenhöfer in Maja Smrekar.Maribor - Literarna hiša - Galerija RRRudolfintermedijska umetnost, razstave in vizualna umetnostLIBERATION ART PROJECT: SKUPAJ - MITEINANDER - TOGETHER - ENSEMBLE
24. 10. 2012 21.30 Vstopnine niKLUB 2012: Pavle Kavec & OKO, A Tribute To Jimi Hendrix (koncert) Legendarni kitarist Jimi Hendrix ostaja še danes, več kot 40 let po smrti, popularno ime glasbe in vzor mnogim mladim in manj mladim kitaristom po vsem svetu. Ko je leta 1967 prodrl na svetovno sceno in na novo napisal pravila igranja električne kitare, je mladi slovenski kitarist Pavle Kavec istega leta ustanovil prvi udarni kitarski trio, ki je po številnih spremembah v zasedbi leta 1972 dobil ime OKO. Ta je z vrhunsko interpretacijo Hendrixovih del, drugih rockovskih klasik in lastno glasbo navduševal in očaral poslušalce po vsej državi. Turneja pod skupnim naslovom "OKO - A Tribute To Jimi Hendrix", ki poteka že od leta 1999, je doma in po svetu sprejeta z navdušenjem. Danes Pavle Kavec velja za enega najboljših interpretov Jimija Hendrixa in s svojo skupino OKO še vedno združuje počutje in neverjetno energijo legendarnega benda The Jimi Hendrix Experience.Maribor - Klub 2012 - Satchmodogodki v mestu, glasbaKLUB 2012
24. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Ko zorijo jagode Vedno aktualna mladinska zgodba o težavah najstnikov. Junakinja filma Ko zorijo jagode je najstniška Jagoda, prijetno dekle, ki prijateljuje s svojim vrstnikom Nejcem, ki je vanjo silovito zaljubljen, Jagoda pa ni prepričana, da do Nejca čuti kaj več kot le prijateljstvo. Bolj jo zanima nekoliko starejši in bolj izkušen Dragi, pravzaprav je v Dragija kar močno zaljubljena. Seveda Dragi pričakuje od Jagode mnogo več kot le nedolžno najstniško ljubezen in Jagoda z njim izkusi pravo ljubezen. Za Nejca je le prijateljstvo z Jagodo odločno premalo, toda Jagoda mu seveda ne more ponuditi kaj več. Za Nejca pa tudi sicer življenje ni enostavno, z očetom ne najdeta skupnega jezika in nesrečna zaljubljenost je samo še kaplja več v prepolni čaši pelina. Nejčeva nesreča je tako velika, da prične celo razmišljati o samomoru. Scenarij: Ivan Potrč po istoimenskem romanu Branke Jurca. Režija: Rajko Ranfl. Igrajo: Jagoda - Irena Kranjc; Nejc - Roman Goršič; Dragi - Metod Pevec; Jagodin oče - Sandi Krošl; Jagodina mama - Lidija Kozlovič; Medvedka - Majda Potokar; Ladko Korošec, Rajko Koritnik; Anton Petje in drugi.Maribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
25. 10. 2012-28. 10. 2012 09.00-19.00 Vstopnine ni Dodatne informacije in prijave: matija@zvviks.netDelavnica ustvarjanja animiranega filma Delavnice animiranega filma so namenjene otrokom in mladini, ki bodo vključeni v celotni praktično-ustvarjalni proces izdelave animiranih filmov v tehniki stop-motion. Udeleženci bodo spoznali osnovna orodja in principe izdelave animiranega filma, in sicer skozi zabaven izobraževalni proces, primeren njihovim letom. Na večdnevni delavnici bodo pod vodstvom slovenskega animatorja in producenta animiranih filmov mlajše generacije Kolje Saksida izdelali svoj animirani film, pri tem pa spoznali različne umetnostne zvrsti (filmsko, likovno glasbeno, gledališko ...). Po zaključku delavnice bodo izdelane filmske projekte objavili na medmrežju ter jih skušali vključiti v programe domačih in tujih festivalov animiranega filma.Velenje - Kunigunda - Regionalni multimedijski centerfilm, otroška in mladinska ustvarjalnostDELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA
25. 10. 2012 09.30 in 11.00 Vstopnina: 5 €NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI, Pikica in Tonček Avtor dramatizacije in režiser: Jaka Andrej Vojevec. Dramaturginja: Tatjana Doma. Scenograf: Branko Hojnik. Kostumografinja: Jelena Proković. Avtor glasbe: Rok Golob. Avtor video animacije: Zoran Arizanović. Igrajo: Nina Rakovec, Blaž Setnikar, Rastko Krošl, Manca Ogorevc, Minca Lorenci, Igor Žužek, Anica Kumer k. g., David Čeh, Igor Sancin, Zvone Agrež, Mario Šelih, Bojan Umek. Nemški pisatelj in scenarist Erich Kästner (1899-1974) je avtor številnih mladinskih uspešnic in eden najslavnejših nemških avtorjev za mladino v dvajsetem stoletju. Leta 1961 je bil celo med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost. Roman Pikica in Tonček (1931) je napisal dve leti po svojem prvem in najbolj znanem otroškem romanu, veliki uspešnici Emil in detektivi. V Kästnerjevih mladinskih zgodbah se zrcali njegov socialni optimizem, ki izhaja iz prepričanja, da lahko vsaka nova mlada generacija spremeni svet. O Pikici in Tončku je izjavil, da je zgodba na vso moč nenavadna, in sicer prvič zato, ker je nenavadna, drugič pa zato, ker se je resnično zgodila. Glavna junaka sta Pikica in Tonček, ona hčerka bogatega direktorja tovarne, on edinec bolne samohranilke. Ona ima vsega preveč, premalo pa ljubezni in pozornosti staršev, on prehitro odraste, saj mora finančno skrbeti za bolno mamo, njegov dom pa je kljub materialnemu pomanjkanju poln ljubezni in topline. Pikica in Tonček postaneta nerazdružljiva prijatelja, požvižgata se na socialne razlike in dobro vesta, da je v dvoje življenje bolj zabavno in enostavno. Kästnerjev roman osemdeset let po svojem nastanku deluje popolnoma sveže in aktualno: starši nimajo časa za svoje otroke ali pa se jim z njimi ne ljubi ukvarjati, hudobneži bi na nepošten način radi prišli do denarja in zato izkoriščajo otroke, po drugi strani pa morajo številni otroci zaradi stiske svojih staršev prehitro odrasti. (Vir: SLG Celje)Murska Sobota - Gledališče Parkgledališče in uprizoritvene umetnostiNOVI GLEDALIŠKI IZZIVI
25. 10. 2012 10.00-12.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Glasbena delavnica Delavnica poteka med 10.00 in 12.00 v popoldanskem času po predhodnih prijavah.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19znanje, dogodki v mestuHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
25. 10. 2012-5. 11. 2012 10.30-19.00 Vstopnine ni12. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA IN RAZSTAVA MLADIH, Razstava - Moje mesto Maribor Mednarodna likovna razstava mladih je zaključna predstavitev likovnih del mladih udeležencev, ki predstavljajo znamenitosti svojega mesta oziroma kraja. Dela so nastala na delavnici skupnega ustvarjanja gluhih in naglušnih otrok, otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ter njihovimi zdravimi vrstniki iz Maribora, Zagreba, Gradca, Portoroža, Ljubljane in Cerkvenjaka. Ob tej svečanosti bodo mladim ustvarjalcem podeljena priznanja, mentorjem pa potrdila za aktivno mednarodno sodelovanje. Prireditev organizira CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR pod mentorstvom spec. ZVONKE ROSANDIČ, prof. lik umetnosti.Maribor - Pedagoška fakultetaotroška in mladinska ustvarjalnost12. MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA IN RAZSTAVA MLADIH
25. 10. 2012 16.00 Vstopnine niHEIKO BECK V MARIBORU, Post-It (delavnica) Odprta delavnica intervencij v prostoru za vse, ki si upajo povedati, kaj mislijo: Post_It v Mariboru.Maribor - Gostilna Koper, Koroška cesta 2skupnost, gledališče in uprizoritvene umetnosti, dogodki v mestuHEIKO BECK V MARIBORU
25. 10. 2012 18.00 Vstopnine niHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Predstavitev projekta Urbana preža Predstavitev projekta Urbana preža-parkiranje po mariborsko.Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19dogodki v mestu, znanjeHIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV
25. 10. 2012-31. 12. 2012 18.00 Vstopnine niKROŽIŠČA (otvoritev umetniških intervencij) Ceste, ki omogočajo pretočnost, so dobile poseben pomen. Njihova krožišča so postala novi mestni "trgi", nova srečevališča, pravzaprav mimobežišča ljudi. Kot taka so zanimiva za umetnike in njihove umetniške zamisli. Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije jih bo realiziralo v obliki slikarsko-kiparskih eksponatov na treh krožiščih v Murski Soboti. Avtorji in lokacije umetniških intervencij: - Jože Denko, "Šefe"; krožišče na Tišinski ulici v Murski Soboti - Ignac Meden, "Luč v travi"; krožišče med Lendavsko in Partizansko ulico v Murski Soboti - Mirko Rajnar, "Sožitje"; krožišče v NemčavcihMurska Sobota - Po mestudogodki v mestu, razstave in vizualna umetnostKROŽIŠČA
25. 10. 2012 18.00 Vstopnina: 13 €, 15 % (abonenti SNG Maribor, upokojenci, člani slavističnega društva, dijaki in študentje) 50 % vroča vstopnica petnajst minut pred predstavoBORŠTNIKOVO SREČANJE (mednarodni gledališki festival), Sovražim resnico Naslov izvirnika: Mrzim istinu! Predstava traja 1 uro in je brez odmora. Predstava je v hrvaškem jeziku in ima slovenske podnapise. Premiera 26. 5. 2011 Teatar & TD. Režiser in avtor koncepta: Oliver Frljić. Igrajo: Ivana Roščić, Rakan Rushaidat, Filip Križan, Iva Visković, Oliver Frljić. 24. aprila 1992 pri šestnajstih letih zapusti dom. Sprva je njegov odhod videti kot kratkotrajna ločitev, vendar se izkaže kot nepovratno stanje. Sledijo leta begunstva, prvi študij, drugi študij, ustvarjanje lastne družine, tretji študij, pričetek gledališke kariere, postopna uveljavitev, razpad družine in naposled ta predstava, ki nas vrača v čas pred 24. aprilom 1992. Predstava prodira globoko v kompleksnost odnosov med člani režiserjeve družine in gradi zgodbo skozi vzpostavljeno napetost med posamezniki ...Maribor - SNG Maribor - Mali oderskupnost, gledališče in uprizoritvene umetnostiBORŠTNIKOVO SREČANJE: MOSTOVI
25. 10. 2012 19.00-22.00 Vstopnine niVELEBLAGOVNICA SITULA, Četrtek v Situli: Margin Call (2011; projekcija filma in debata) Film spremlja ključne akterje v investicijski banki v obdobju 24 ur pred zadnjo svetovno finančno krizo. Aktualna drama z vrhunsko zasedbo: Kevin Spacey, Jeremy Irons, Demi Moore, Stanley Tucci and Paul Bettany. Projekcija filma in diskusija o filmu, ki jo bo vodil predstavnik Klape, društva ljubiteljev filma Novo mesto.Novo mesto - Kavarna Situlaznanje, filmVELEBLAGOVNICA SITULA
25. 10. 2012 19.00 Vstopnine niVINO NI VODA, Predstavitev Vinarstva Fürst in Gross ter nastop glasbenikov Glasbene šole Karol Pahor Ptuj CONRAD FÜRST & SÖHNE. Leta 2007 ustanovljeno vinogradniško posestvo CONRAD FÜRST & SÖHNE (Conrad Fürst in sinovi) na najboljših vinskih legah na slovenskem Štajerskem nadaljuje družinsko vinarsko tradicijo evropskih razsežnosti. Od leta 1821 naprej sta jo že razvijala vinarska pionirja Ernst in Conrad (I.) Fürst. Njun potomec Gerhart Conrad Fürst, gospodarski mediator na Dunaju, in izjemen vinar iz avstrijske južne Štajerske, Alois Gross, sta leta 2007 pod oživljeno znamko s tradicijo združila svoje vinograde sredi jeruzalemskih in haloških gričev. Oživljanje vinogradniškega posestva Conrad Fürst & Söhne v prvotnih krajih delovanja dokazuje predanost regionalni tradiciji in dosežkom prednikov. Obvezuje, da še naprej razvijajo dediščino, predvsem odlične vinograde, vendar oplemeniteno z današnjim znanjem. Vinogradniško posestvo Conrad Fürst & Söhne je danes sinonim za brezkompromisno prizadevanje za najboljša možna vina vsake letine. Med griči vinorodne regije južne Štajerske, v Ratsch Nussbergu, ki velja za eno izmed najboljših vinogradniških leg v okolici, se nahaja Vinogradništvo Gross (Weingut Gross). Vinogradnik Alois Gross pri svojem delu upošteva stroga merila kakovosti, z namenom pridelati polna in razkošna vina. Kot član združenja Steirische Terroir - und Klassik Weingüter group daje velik poudarek vinifikaciji regionalnih, tipičnih štajerskih vin. Prizadevanje za kakovost, za katero se trudijo v Vinogradništvu Gross, ni le cenjeno med njihovimi zvestimi strankami, ampak se vedno bolj uveljavlja v gastronomiji, strokovnem tisku in vse večjem izvozu. Eden izmed kazalnikov uspeha in filozofije njihove vinske kleti je tudi veliko različnih nagrad, ki so jih v preteklih letih prejeli na državnih in mednarodnih ocenjevanjih.Ptuj - Minoritska kletglasba, dogodki v mestuVINO NI VODA
25. 10. 2012 19.00-22.00 Vstopnine niLiterarni večer (literarni večer Neže Maurer) V Literarni hiši organizirajo na Institut für Slawistik (Merangasse 70, Gradec) literarni večer Neže Maurer. Organiziran je avtobusni prevoz izpred Vinaga ob 16.30.Graz - Institut für SlawistikliteraturaLITERARNA HIŠA
25. 10. 2012 19.00 Vstopnina: 13 €, 15 % (abonenti SNG Maribor, upokojenci, člani slavističnega društva, dijaki in študentje) 50 % vroča vstopnica petnajst minut pred predstavoBORŠTNIKOVO SREČANJE (mednarodni gledališki festival), Ivona, princesa Burgundije Naslov izvirnika: Iwona, księżniczka Burgunda. Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Predstava je v nemškem jeziku s slovenskimi podnapisi. Premiera 3. 2. 2012 Große Bühne, Schauspielhaus Chemnitz (DE). Prevajalec v nemščino: Olaf Kühl. Režiserka: Mateja Koležnik. Dramaturg: Torsten Buß. Scenograf: Henrik Ahr. Kostumograf: Alan Hranitelj. Koreograf: Matija Ferlin. Avtor glasbe: Coco Mosquito. Prevajalec: Peter Jakop. Asistentka scenografa: Rosa Maria Presta. Asistentka režiserke: Jana Neubert. Inspicientka: Ilona Dittmann. Šepetalka: Manuela Landgraf. Igrajo: Ivona/Annett Sawallisch, Kralj Ignac/Bernd-Michael Baier, Kraljica Margareta/Ellen Hellwig, Princ Filip/Sebastian Tessenow, Komornik/Hartmut Neuber, Iza/Caroline Junghanns, Ciril/Yves Hinrichs, Inocenc/Urs Rechn, Valentin/Bernhard Conrad. Vse pravice za predstavo in prevod pridržane (S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main). Nihče si ne bi mislil, da bo Ivona nekoč princesa, najbrž še sama ne. Pravzaprav nihče ne ve, kaj Ivona sploh misli. Saj ne govori ... Z nadrealistično zgodbo iz leta 1935, ki se je vpisala v klasiko, je Witold Gombrowicz zadel v srž družbenega sobivanja; očara predvsem lik Ivone, ki kot glavna oseba ne spregovori niti besede, vendar izjemno močno vpliva na tok dogodkov. Groteska o tem, kako tanka je maska konvencionalne civiliziranosti in kako ozka je meja med normalnostjo in norostjo.Maribor - SNG Maribor - Stara dvoranaskupnost, gledališče in uprizoritvene umetnostiBORŠTNIKOVO SREČANJE: MOSTOVI
25. 10. 2012-25. 11. 2012 19.00 Vstopnine niMaribor EDU Graz - Transnacionalne gverilske šole umetnosti Kulturna izmenjava na področju vizualnih umetnosti med Gradcem in Mariborom obstaja že vrsto let, a v letu 2012 se bodo mrežne aktivnosti sodelovanja na obeh straneh okrepile, za izhodišče jemajoč skupno praznino. Obe mesti se namreč soočata s pomanjkanjem umetniških akademij. Projekt Maribor EDU Graz je zastavljen kot poziv k razmisleku o pomembnosti umetniškega izobraževanja v obeh mestih in kot platforma za raziskovanje alternativnih modelov umetniškega izobraževanja, hkrati pa je namenjen izvajanju umetniških del na to tematiko. Projekt naj bi sprožil odprt čezmejni proces, v katerem bo aktivno sodelovanje vodilo v aktivacijo umetniških in kritiških potencialov. Namen Maribor EDU Graz je zbrati znanje o decentraliziranih samoorganiziranih modelih izobraževanja ter slednjega vpeljati v umetniško prakso. V okviru delavnic, srečanj in okroglih miz se bo odvijal prenos znanja, le-to pa se bo posledično izrazilo v razstavah, umetniških intervencijah in publikacijah. Maribor Edu Graz Lekcija 2: Oblikovanje realnosti. Po zelo uspešni 1. lekciji v Gradcu, Maribor & Graz naslednjo lekcijo pripravljajo v Mariboru. Na Glavnem trgu 22 bodo sodelujoči umetniki ustvarjali in pripravili razstavo, v javnem prostoru pa bodo postavili tudi umetniške označbe. Prvi del projekta se je nanašal na sodobne in improvizirane načine komunikacije, med tem ko se drugi del projekta ukvarja z oblikovanjem novih lastnih realnosti. Projekt Maribor Edu Graz temelji na dejstvu, da tako v Mariboru kot Gradcu umetniško izobraževanje na univerzitetnem nivoju ne obstaja. Serija Lekcij se tako loteva raznolikih tem o funkcijah in predstavljanju izobraževanja o sodobni umetnosti. Sodelujoči umetniki: Nika Autor, Nataša Berk, Daniela Brasil, Constantin Luser, Matej Modrinjak / fotomuzej.si, Wendelin Pressl, Maruša Sagadin, Petra Varl, Veli & Amos, Josef Wurm a.o. Projekt Maribor EDU Graz sta pripravila: son:DA / Maribor & Rotor / Graz Projekt podpira Mestna občina Graz.Maribor - Razstavišče Glavni trg 22znanje, razstave in vizualna umetnost, dogodki v mestuMaribor EDU Graz
25. 10. 2012 20.00 Vstopnine niMURSKE BALADE IN ROMANCE, Murski baladniki in romantiki (otvoritev fotografske razstave Denisa Cizarja - portreti pesnikov, avtorjev Murskih balad in romanc) V okviru projekta Murske balade in romance je nastalo 14 novih skladb, ki tematsko in vsebinsko zajemajo iz sveta ob Muri. Besedila so napisana v prekmurskem in prleškem narečju. Skladbe bodo dostopne bodo tudi na nosilcu zvoka z naslovom Murske balade in romance 2012. SEZNAM SKLADB:1. V belon snejgi bela Vlado Žabot / Slavko Šuklar / Slavko Šuklar, izvajalec: Irena Kogoj Regina; 2. K Ciganici Vlado Žabot / Slavko Šuklar / Slavko Šuklar, izvajalec: Blaž Zanjkovič; 3. Murska romanca Vlado Žabot / Boštjan Gombač / Boštjan Gombač, izvajalec: Matjaž Zanjkovič; 4. Samo ge te odin čakat Feri Lainšček /Andrej Misson / Andrej Misson, izvajalec: Irena Kogoj Regina; 5. Kaj je lübezni ime Feri Lainšček / Slavko Šuklar / Slavko Šuklar, izvajalec: Tjaša Šimonka; 6. Nej za vüha Feri Lainšček / Emil Glavnik / Emil Glavnik, izvajalec: Maja Seršen; 7. Ton zadi za MotoMarko Kočar / Urška Orešič / Urška Orešič, izvajalec: Ivan Fleisinger; 8. Meja sen dedeka Marko Kočar / Boštjan Gombač/ Boštjan Gombač, izvajalec: Matjaž Zanjkovič; 9. Zacügnjeni pajzl Marko Kočar / Dušan Krajnc / Dušan Krajnc, izvajalec: Bojan Zanjkovič; 10. Ciganska romanca Vlado Poredoš / Tomaž Rauch / Tomaž Rauch, izvajalec: Klavdija Vrečič; 11. Nebo nad Ženavljami Milan Vincetič / Roman Sarjaš / Roman Sarjaš, izvajalec: Klavdija Vrečič; 12. Nemreš biti krijva tij Štefan Kardoš / Tomaž Rauch / Tomaž Rauch, izvajalec: Ivan Fleisinger; 13. Najen prt Dušan Šarotar / Tina Mauko / Tina Mauko, izvajalec: Matija Horvat, ml.; 14. Dva Vlado Kreslin / Aldo Kumar / Aldo Kumar, izvajalec: Tjaša Šimonka. SODELUJEJO AVTORJI pesniki:Vlado Žabot, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Vlado Poredoš, Štefan Kardoš, Marko Kočar.Murska Sobota - Mladinski informativni in kulturni klubrazstave in vizualna umetnost, dogodki v mestuMURSKE BALADE IN ROMANCE
25. 10. 2012-24. 11. 2012 20.00 Vstopnine niOktobrsko srečanje v Galeriji 3X: Milan Đaković, Od risbe do slike Galerija 3X, ki deluje od leta 2010, je s samo 12 m2 ena najmanjših v Mariboru, a ima močan umetniški pridih. Kozarjeva se zavestno izogiba vsemu, kar daje institucionalnim javnim in zasebnim galerijam pridih trdosti. Razstave nastajajo sproti in brez vnaprejšnjega večmesečnega načrta. Vrata odpira umetnikom, ki so ji blizu in ki jih ne nadleguje z administrativnimi deli. Program je odziv na sprotne izzive. Galerija ni le prostor razstav, temveč tudi prostor druženja, ki vzdržuje umetniško skupnost. Z akcijami, pogostitvami in glasbenimi nastopi se mnogokrat seli na ulico in poživlja okoliško četrt. V letu 2012 ne bo nič drugače; razstavljena dela umetnice in drugih ustvarjalcev, mladih, starejših, uveljavljenih ali tistih na začetku kreativne poti bodo v pristnem romantičnem umetniškem ambientu brez dvoma vredna ogleda. Galerija 3X v oktobru predstavlja mladega umetnika Milana Đakovića z njegovo prvo samostojno razstavo. Na začetku vsakega slikarskega opusa je risba in razstava ponuja priložnost opazovanja, kako se pri začetniku spontani impulzi risbe pretvarjajo v slikarske poteze. Odpiralni čas Galerije 3X: vsak dan, 17.00-20.00.Maribor - Galerija 3Xrazstave in vizualna umetnostPARIZ, LONDON, BERLIN V GALERIJI 3X
25. 10. 2012 21.30 Vstopnina: 7 €AVDIOVIZUALNA UMETNOST, LIVE@Udarnik: Kanda, kodža i Nebojša (Srbija) (koncert) Kino Udarnik premierno v Mariboru predstavlja legende beograjske neodvisne urbane scene - skupino Kanda Kodža i Nebojša z novim albumom Manifest. Kanda Kodža i Nebojša je beograjski bend, aktiven od 1991, ki je v 20-letni karieri pustil močan pečat na srbski neodvisni sceni urbanega rocka in je skupaj z bendi Darkwood Dub, Eyesburn, Neočekivana sila in Lira Vega formiral prvo frontno linijo post-jugoslovanske beograjske glasbene scene. Šest studijskih albumov priča o vztrajnem razvoju in kontinuiteti kvalitete benda, kar se odraža tudi v vse širšem krogu njihovih oboževalcev. Zadnja tri leta so bila za KKN še posebej uspešna. Imeli so uspešen nastop v Parizu, videospot za pesem "Prekid stvarnosti" v režiji A.Todorovića je bil s strani netzina Popboks razglašen za najboljši domači spot leta 2009, v koncertno intenzivnem letu 2010 so doma in v širši regiji utrdili sloves ene najboljših koncertnih rock atrakcij, pesem "Kafane i rokenrol" pa je obveljala za najboljšo rock pesem srbske produkcije tistega leta. Aktualni album "Manifest" je objavljen aprila 2011 za založbo Odličan hrčak in se je plasiral med najbolj popularne izdaje lanskega leta. Zahvaljujoč novi energiji, ki preveva album, pa so KKN dobili veliko novih fanov, kar se je manifestiralo na uspešni Jelen Top 10 turneji, na kateri so bili eni izmed nosilcev KKN. KKN:Vladan Rajović - boben/drums, Nenad Pejović - kitara/guitar, Oliver Nektarijević - vokal/vocal, Janko Mostarlić - kitara/guitar, Branislav Dragović - bas/bass. ALBUMI:Guarda Toma! (1996), Igračka plačka (1998), Become (2000), Prekidi stvarnosti (2005), Deveti život (2008), Manifest (2011).Maribor - Kino Udarnikglasba, dogodki v mestuAVDIOVIZUALNA UMETNOST
25. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Deseti bratMaribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
26. 10. 2012 09.00 Vstopnine ni1. mednarodno klavirsko tekmovanje "Aci Bertoncelj", 1. del Spremljevalni dogodek Pikinega festivalaVelenje - Glasbena šola Fran Korun Koželjskiotroška in mladinska ustvarjalnost, dogodki v mestuPIKIN FESTIVAL
26. 10. 2012 11.00-12.00 Vstopnine niLiteratura na cesti (Janja Vidmar, Biti drugačen) Tretja izdaja projekta Literatura na cesti prinaša časovno in vsebinsko doslej najbolj osredotočeno šestdnevno dogajanje, ki ga bodo v partnerskih mestih Evropske prestolnice kulture predstavili skozi štirinajstdnevni časovni pas. Izbrani dnevi dogajanja so ponedeljek (15. in 22. oktober), sreda (17. in 24. oktober) in petek (19. in 26. oktober). Letošnja osrednja tematska nit je mladinska literatura, posledično pa nagovor mlajšega literarnega občinstva. Šest dogajalnih dni pomeni predstavitev šestih avtoric in avtorjev, ki so jih izbrali s pomočjo prof. dr. Dragice Haramija, ene najvidnejših strokovnjakinj na tem področju. Nekateri avtorji, ki se bodo predstavljali na letošnjem projektu, so vključeni v učne načrte, bralno značko, njihova pot v oblikovanje slovenske mladinske književnosti pa se vidno vzpenja. Izobraževalna nota ostaja enako pomembna oz. se letos kaže še močneje, saj bodo šolam obisk Literature na cesti ponudili kot alternativo uri slovenskega jezika. Njihova želja je bila pritegniti k sodelovanju tudi osnovnošolske otroke, ki bodo na izbranih prizoriščih svojega mesta prebirali lastne kratke zgodbe. Letos so za nagovarjanje občinstva izbrali obiskana mestna jedra, k organizaciji projekta pa povabili tudi z literaturo vsestransko povezano ustvarjalko Simono Kopinšek. Študentje slovenskega jezika na Filozofski fakulteti in člani študentske sekcije Slavističnega društva Maribor bodo po zaključenem projektu izdali publikacijo, ki bo nastopajoče avtorje predstavila vsestransko, tako bibliografsko kot tudi z beleženjem njihovih intimnejših razmišljanj o ustvarjanju. Objavljene bodo tudi zgodbe otrok, ki bodo na ta način morda še bolj vzljubili literaturo in se že v zgodnji mladosti poistovetili z Literaturo na cesti. ČE BEREM MLAD, IMAM VSE ŽIVLJENJE LITERATURO RAD.Novo mesto - Po mestudogodki v mestu, literaturaLITERATURA NA CESTI
26. 10. 2012 11.00 Vstopnine niDOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi V - matineja ob 11. uri: Ipavci: družinska kronika, 3. epizoda: BenjaminMaribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvoranafilmDOMOFIL(M)
26. 10. 2012 16.00 Vstopnine niUMETNOST:ZDAJ, Med nevidnim in prisotnim odtisom (razstava) Projekt "Med nevidnim in prisotnim odtisom" je performativna akcija študentov likovne umetnosti Univerze v Mariboru pod mentorstvom red. prof. Samuela Grajfornerja, spec. v grafični tehniki linoreza s strojem za utrjevanje terena. Študenti bodo za zaključek performativne akcije otvorili razstavo v urbanem prostoru. Prizorišče: pred rektoratom Univerze v Mariboru.Maribor - Univerza v Mariboru - Rektoratdogodki v mestu, razstave in vizualna umetnostRAZ:UM, Umetnost: ZDAJ
26. 10. 2012 17.00 Vstopnine niDOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi V Program: ob 17. uri: Ipavci: družinska kronika, 4. epizoda: Gustav. Ob 18:30: Fran Žižek: TV portret Ipavci: družinska kronika, 3. epizoda: Benjamin. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 57', barvno, 1976. Igrajo: Kristijan Muck, Milena Zupančič, Rado Pavalec, Tone Kuntner, Maja Šugman idr. V tretji epizodi se Benjamin Ipavec z ženo Ano na Silvestrovo ob prelomu stoletja spominja njunega življenja. Ker jima ni bilo dano imeti otrok, sta posvojila Gustavovega sina, ki pa je že pri šestih letih umrl. Benjamin je bil zelo cenjen zdravnik. Bil je član Društva zdravnikov na Štajerskem, leta 1881 pa celo predsednik tega društva. Njegov trud in napore je cenila tudi država, saj mu je podelila posebno priznanje, kasneje pa je dobil tudi zlati križec s krono. Čeprav mu je cesarska oblast očitala pisanje slovanskih budnic, je bila njegova narodna zavest neomajna. Če mu je dopuščal čas, se je udeleževal rodoljubnih manifestacij. Bil je med najbolj izpostavljenimi graškimi rodoljubi. Ob izteku dobe velikih zborovanj je bila v Vrbi na Gorenjskem velika Prešernova slavnost, na kateri je imel pomembno vlogo, saj je za to priložnost v obliki kantate uglasbil Stritarjevo pesem z naslovom Na Prešernovem domu. Tudi v pozni starosti Benjamin Ipavec ni prenehal z ustvarjanjem. Po prvi slovenski opereti Tičnik (1866) je leta 1892 napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko opero Teharski plemiči, ki je sicer požela velik uspeh (najbolj znana je postala podoknica grofa Urha Tebi le se glasi, spev ljubeči moj), vendar je bil globoko razočaran nad neprijaznostjo in zavistjo drugih slovenskih skladateljev. V tej epizodi so med drugim opisane tudi okoliščine nastajanja in izvedbe omenjene opere, ki jo je pri njem naročilo ljubljansko Dramatično društvo. Ipavci: družinska kronika, 4. epizoda: Gustav. Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 72', barvno, č-b, 1976. Igrajo: Rado Pavalec, Maja Šugman, Kristijan Muck, Tone Kuntner idr. Življenje in delo Benjamina ter njegovega dve leti mlajšega brata Gustava Ipavca (1831-1908) sta tesno povezana. Oba sta se šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu, kjer sta tudi maturirala. Kasneje sta se vpisala na triletno zdravstveno šolo v Gradcu, kjer sta diplomirala. Študij sta nadaljevala na Dunaju. Ta epizoda je posvečena Gustavu, ki se je po krajšem bivanju v Budimpešti naselil v Šentjurju, kjer je prevzel očetovo zdravniško prakso. Več desetletij je bil šentjurski župan. V zakonu s Karolino Amon iz Laškega je imel deset otrok, med njimi Josipa, poznejšega zdravnika in skladatelja. Organiziral je kulturno in gospodarsko življenje ter sodeloval z Glasbeno Matico. Njegova velika zasluga je, da je postal Šentjur trdnjava slovenske narodne zavednosti. Ustvarjal je predvsem vokalno glasbo, ki je znala navdušiti poslušalce in izražati njihovo slovensko pripadnost. Njegove spevne melodije so se hitro priljubile po vsej Sloveniji in še danes niso izgubile svojevrstne mičnosti. Med njimi so pesmi Slovenec sem, Slovensko dekle, Budnica, Planinska roža, Danici, O mraku idr. V osemdesetih letih je Gustav v Šentjurju ustanovil mešani zbor in zanj tudi komponiral. V začetku leta 1907 je težko zbolel za vnetjem ledvic in vodenico. Večinoma se je zdravil sam, z nasveti pa mu je pomagal sin Josip, takrat že zdravnik v Šentjurju. Umrl je 20. avgusta 1908. Šentjurčani so mu priredili velik pogreb. Štiri mesece kasneje, 20. decembra 1908, pa je v Gradcu umrl tudi Benjamin Ipavec. Pokopali so ga na šentlenarškem pokopališču. Fran Žižek: TV portret Televizijski portret, 50' in 54', barvno, č-b, 1996. Scenarij in režija: Janez Drozg; snemalec: Ivo Belec; montaža: Stane Otorepec, Zlatjan Čučkov, Zvone Judež; urednik: Toni Tršar; producenta: Milan Blažin, Boro Piperovič; odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov: Jaroslav Skrušny; produkcija: Triada, TV Slovenija. Televizijski, radijski in gledališki režiser Fran Žižek se je rodil na Studencih pri Mariboru leta 1914 in po končani gimnaziji že režiral prva dela v amaterskih gledališčih. Leta 1936 se je vpisal na dramski oddelek Državnega konservatorija in na novinarski oddelek Svobodne šole političnih ved, kjer je leta 1938 absolviral, študij dramskih ved pa opustil. V Mariboru je leta 1938 z brezposelnimi igralci in amaterji ustanovil Neodvisno gledališče kot alternativo poklicnemu, vendar je bilo le-to kmalu prepovedano. Istega leta je prevzel umetniško vodstvo Mestnega gledališča na Ptuju. Leta 1940 je bil vpoklican v vojsko, bil zajet in leta 1943 izpuščen. Do vrnitve v Maribor leta 1945 se je zaposlil v gledališču v Žatcu na Češkem. Do svoje upokojitve leta 1982 je deloval še v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, v Gledališču Slovenskega primorja v Kopru in v ljubljanski Drami ter na Radiu in televiziji v Ljubljani. Poleg dramskega delovanja velja za enega izmed pionirjev slovenske televizije, saj je postavil realizacijske osnove tako rekoč vseh televizijskih zvrsti. Bil je redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je prejel številna priznanja, tudi Velike Prešernove nagrade. Umrl je leta 2008 v Medvodah. Drugi del njegovega portreta opisuje in je posvečen rojstvu slovenske televizije.Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvoranafilmDOMOFIL(M)
26. 10. 2012 18.00 Vstopnine niLiterarni večer (Nada Gaborovič) V Literarni hiši bo potekal literarni večer, na katerem bodo predstavljena dela Nade Gaborovič.Maribor - Literarna hišaliteraturaLITERARNA HIŠA
26. 10. 2012 19.00 Vstopnine niVINO NI VODA, Predstavitev španskih vin in nastop Mateje Turk acoustic dua Ena največjih kleti na področju - Campo Viejo je že nekaj let pomembna članica globalne skupine Pernod Ricard (druga po obsegu na svetu) in sprejema grozdje iz kar 2500 ha vinogradov na področju Rioja DOC, od katerih ima v lasti približno 10 odstotkov. Kar je še posebej zanimivo, je podatek, da so njihovi dobavitelji grozdja zelo raznoliki in predvsem zelo majhni, saj v povprečju obdelujejo manj kot hektar vinograda. Klet Campo Viejo je vrhunski arhitekturni in tehnološki dosežek. Zgrajena je bila v rekordnem času in odprta leta 2001, medtem ko stara klet sega v leto 1963. Naslonjena je v hrib nedaleč od mesta Logroño in je obkrožena z 100 hektarji vinogradov, na katerih izvajajo tudi lastne poskuse, saj jim klima, nadmorska višina in raznolikost terena omogočajo pravi laboratorij v naravi. Crianza 2008 je imela granatno rdečo barvo, v vonju pa košaro drobnih rdečih plodov z rahlo zeliščno noto. Odličen okus in vino, ki dobesedno kliče po druženju s širokim naborom jedi. Campo Vejo Reserva 2007 je že dobro uležana. Barva je rubinasta z rjavimi odtenki, v vonju pa najdemo bolj "začinjen" okus, mehak in gladek. Dolgo vino. Vino, ki je všeč vsakemu pivcu, kateremu so mu všečna rdeča vina. Dovolj kompleksno, a še vedno ne prezahtevno vino. Nekoliko višja kislina mu še vedno daje mladost in svežino. Campo Viejo Gran Reserva 2004 je že proglašen za enega najboljših v Rioji. Globoka rdeča barva, kompleksnost v vonju, v katerem se mešajo kava, cimet in čokolada. V ustih je žametno gladek in topel. Vsekakor vino za rdeče meso in polne jedi, ki navdušuje. FREIXENET: Skupina Freixenet (izg.: frašene) je svetovni gigant, ki združuje največje vinske pridelovalce (med drugim tudi najbolj prestižno cava hišo Segura Viudas in največjega pridelovalca Freixenet - kar je Moët & Chandon za Francijo, to je Freixenet za Španijo). Z globalnega vidika gre za največjo skupino za peneča vina na svetu!Vinska hiša Freixenet, ki je nastala z združitvijo dveh prestižnih katalonskih vinskih hiš davnega leta 1941, je na trg poslala blagovno znamko Carta Nevada, leta 1974 pa predstavila znamenito črno etiketo in ime Cordon Negro, ki je svet osvojilo čez noč. Freixenet Carta Nevada:Polsuho peneče vino (semi seco) v značilni svetli motni steklenici. Vse tri klasične sorte grozdja so zastopane v enakih razmerjih. Vino je prijetno, sveže, iskrivo in lahkotno. Prevladujejo cvetne arome. Kisline in ostanek nepovretega sladkorja so prijetno uravnoteženi. Freixenet Cordon Negro:V okusu je brut, torej suho peneče vino v zanj značilni temni motni steklenici. V tem penečem vinu je večji delež sorte grozdja parellada, ki vinu daje več telesa, narejeno pa je v slogu modernega potrošnika - s poudarjeno sadnostjo in svežino. Vino je prijetno, elegantno in polno. Mehurčki so drobni in se dolgo sproščajo, kar dokazuje, da je vino počasi in dolgo zorelo na drožeh. Prevladujejo sadne arome zelenega jabolka in limonine lupine ter pomaranče. Freixenet Cordon Negro Brut je idealen kot aperitiv in primeren poudarek vsake svečanosti. Freixenet Rotina:Rotina (izg. rotinja) je temnordeče peneče vino, pridelano po tradicionalni metodi vrenja v steklenici iz rdečih sort vinorodnega področja Penedes. Kot pri Carta Nevadi semi seco gre za polsuho peneče vino sadnih arom, hkrati pa zelo atraktivnega videza v kozarcu. V osnovi je to peneče vino, ki se najbolje poda k tortam ali sadnim sladicam.Ptuj - Stari zaporiglasba, dogodki v mestuVINO NI VODA
26. 10. 2012 Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, KrčMaribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
27. 10. 2012 09.00 Vstopnine niSimpozij o Bojanu AdamičuMaribor - Univerzitetna knjižnica Mariborskupnost, znanjeLETO BOJANA ADAMIČA
27. 10. 2012 09.00 Vstopnine ni1. mednarodno klavirsko tekmovanje "Aci Bertoncelj", 2. del spremljevalni dogodek Pikinega festivalaVelenje - Glasbena šola Fran Korun Koželjskiotroška in mladinska ustvarjalnost, dogodki v mestuPIKIN FESTIVAL
27. 10. 2012 10.00-11.00 Vstopnine niSvet na dlani, vodenje v slovenskem jeziku Razstava "Svet na dlani" mlade in starejše obiskovalce popelje v čarobni svet kositrnih figur. Obiskovalci lahko potujejo po vseh kontinentih in skozi preteklost Maribora ter se potopijo v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in je največja tovrstna zbirka na območju jugovzhodne Evrope. Zbirka se s svojo celostno predstavitvijo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Sobotna javna vodenja po razstavi so namenjena tako mladim kot starejšim obiskovalcem. Vljudno vabljeni! Razstava bo po letu 2012 potovala po prihodnjih evropskih prestolnicah kulture z namenom povečanja mobilnosti evropskih muzejskih zbirk.Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizanrazstave in vizualna umetnostEVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI
27. 10. 2012 10.00-12.00 Vstopnine niMesto Goga, Pravljična sobota (Tačka čarovniška mačka) Ure pravljic za otroke v Atriju GOGA so namenjene otrokom od dveh do osmega leta in so brezplačne. Potekajo vsako soboto od 10. do 12. ure pod vodstvom mentorjev. Otroci prisluhnejo pravljici in nato iz različnih materialov ustvarjajo pravljični svet. Pravljične urice spodbujajo domišljijo in ročne spretnosti, namenjene pa so tudi druženju in širjenju bralne kulture med otroki. V soboto, 27. oktobra, bodo otroci lahko prisluhnili pravljici Tačka čarovniška mačka.Novo mesto - Knjigarna Gogaliteratura, otroška in mladinska ustvarjalnostMESTO GOGA (HIŠA KULTURE)
27. 10. 2012-31. 12. 2012 12.00-19.00 Vstopnine niMEŠČANSTVO NA SLOVENSKEM, SRCE IN MOŽGANI NAŠE KULTURE - Podobe in prostori meščanstva na slovenskem Štajerskem med svetovnima vojnama V sodelovanju dveh slovenskih muzejev (ob mariborskem še celjski Muzej novejše zgodovine) se bo mariborski Muzej narodne osvoboditve vključil v sklop hkratno odprtih razstav ''Meščanstvo na Slovenskem'' na dveh koncih Slovenije. Razstava bo obiskovalce od oktobra 2012 nagovarjala v novem mestnem razstavišču, v nekdanji mariborski Veliki kavarni. Razstava bo osvetlila razvoj meščanstva v Mariboru, njegov pomen za mesto ter načine vsakdanjega javnega in zasebnega življenja tiste skupine prebivalcev Maribora, ki jih je mogoče umestiti v to prepoznavno družbeno skupino. Osredotočeno bo na prvo polovico 20. stoletja, zlasti na 20. in 30. leta. Poleg razstave bo Muzej narodne osvoboditve Maribor pripravil še vrsto spremljevalnih dogodkov, s katerimi bo izstopal iz klasičnih razstavnih okvirjev.Maribor - Velika kavarna Maribor, Glavni trg 1razstave in vizualna umetnostMEŠČANSTVO NA SLOVENSKEM - MARIBOR
27. 10. 2012 10.00-13.00 Vstopnine niSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE, Kultura uživanja v siru Delavnica o spoznavanju kreativnega in okusnega lokalnega pridelka - sira. Soavtorica knjige Obožujem sir Mojca Polak, predavateljica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, nas bo skupaj s slovenskimi kmečkimi sirarji popeljala skozi temelje kulture uživanja v siru.Maribor - Trg svobodeskupnost, dogodki v mestuSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE
27. 10. 2012 10.00 Vstopnina: 5 €Gledališče Noriyukija Sawe: Pravljice Predstava je kolaž kratkih lutkovnih uprizoritev znanih svetovnih pravljic - npr. Roža, Zajci, Krompirji, Nebo, Riba, Rdeča kapica, Trije prašički, Želva in zajec, Mala morska deklica. Uporabljene so različne lutkovne in odrske tehnologije - marionete, ročne lutke, lutke bunraku, maske, senčno gledališče in še kaj. Vse so brez besed in z obilo glasbe. Norijevo stališče do pravljic, ki jih uprizarja, najbolje izraža njegova misel: "Ko se dotakneš pravljic, se ne dotakneš samo njihove svetlobe, ampak se nate narišejo tudi številne sence." Nori te sence oblikuje s tipičnim japonskim lutkovnim orodjem.Maribor - Lutkovno gledališče Mariborgledališče in uprizoritvene umetnostiKULTURNE AMBASADE IN LUTKE MINORITI
27. 10. 2012 11.00 Vstopnine niOtvoritev razstave o Bojanu Adamiču in razstava fotografijMaribor - Univerzitetna knjižnica Mariborskupnost, razstave in vizualna umetnostLETO BOJANA ADAMIČA
27. 10. 2012 11.00-12.00 Vstopnine niSvet na dlani, vodenje v angleškem jeziku Razstava "Svet na dlani" mlade in starejše obiskovalce popelje v čarobni svet kositrnih figur. Obiskovalci lahko potujejo po vseh kontinentih in skozi preteklost Maribora ter se potopijo v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in je največja tovrstna zbirka na območju Jugovzhodne Evrope. Zbirka se s svojo celostno predstavitvijo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Sobotna javna vodenja po razstavi so namenjena tako mladim kot starejšim obiskovalcem.Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizanrazstave in vizualna umetnostEVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI
27. 10. 2012 11.00 Vstopnine niUMETNOST ZMERAJ ZMAGA, Maribor Project / Rebecca Horn & gostje (vodstvo po razstavi) Vodi: Alen Ožbolt, akademski kipar in izredni profesor na ALUO. Po razstavi Maribor Project / Rebecca Horn & gostje nas bo popeljal akademski kipar in profesor Alen Ožbolt. Osvetlil bo razvoj umetniškega opusa Rebecce Horn in gostujočih umetnikov v luči sodobnih tendenc na področju vizualne umetnosti. Razstava Maribor Project / Rebecca Horn & gostje je zasnovana kot skupinska razstava, katere jedro predstavlja večplastni dialog med posameznimi umetniškimi deli. Avtorji z uporabo različnih materialov in tehnik ustvarjajo razgiban likovni jezik, ki nagovarja gledalca v svoji kontrastnosti med klasičnimi pristopi in drzno inovativnostjo. Kiparska dela, prostorske postavitve, risbe, video in performans so najpogostejše oblike njihovega likovnega izražanja, ki na razstavi v UGM odpirajo vpogled v svojevrstno dinamiko njihovega mišljenja in umetniškega ustvarjanja. Akademski kipar Alen Ožbolt (1966) je študiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Obdobje od leta 1984 do 1995 je zaznamovalo delovanje v tandemu Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.). Redno razstavlja doma in v tujini. Je prejemnik različnih nagrad in štipendij, med drugim tudi nagrade Prešernovega sklada (2003). Objavil je več avtorskih vizualnih esejev, člankov, teoretskih tekstov o umetnosti, umetniških prostorih in pojavih ter knjig o svojih umetniških projektih. Je izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.Maribor - Umetnostna galerija Mariborznanje, razstave in vizualna umetnostUMETNOST ZMERAJ ZMAGA
27. 10. 2012 19.00 Vstopnine niVINO NI VODA, Predstavitev Vinarstva Gaube V letu 2008 so pričeli z izgradnjo nove vinske kleti s kapaciteto 60 tisoč litrov, kar trenutno presega pridelavo na 8 hektarjih vinogradov. Pretežno kletarijo suha vina v Inox posodah, ker pri vinih poudarjajo svežino in sadnost. Kot takšna zagotovo poznate laški rizling, kerner, sivi pinot, zeleni silvanec, chardonnay, renski rizling, rumeni muškat, sauvignon in pa seveda mlado vino z imenom Prvenec. Pridelujejo tudi rosé vino, ki je zvrst modrega pinota, zweigelta in modre frankinje ter je pravi poletni hit. Le za modri pinot, ki dobro zastopa rdeča štajerska vina, je prostor v lesenih sodih, kljub temu, da ga na tržišče ponudijo mladega, svežega - torej kot vino tekočega letnika.Ptuj - Stari zaporiskupnost, dogodki v mestuVINO NI VODA
27. 10. 2012 19.00-00.00 Vstopnine niSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE, MULTIDOKU Maribor MULTIDOKU Maribor je zaključek projektnega leta 2012 za organizacijo Mitra, ki je v Mariboru izvedla mednarodni projekt Extending Creative Practice - možnost kreativnega pripovedovanja digitalnih zgodb za seniorje, Multikulti - spoznavanje različnih svetovnih kulturnih ozadij skozi fotografijo, kulinariko, glasbo, dokumentarce ter Revijo slovenskega dokumentarnega filma 2012 - prostor in čas srečanja dokumentarnih ustvarjalcev ter več kot 50 dokumentarnih filmov v Mariboru. V paviljonu White Noise bo 27.10.2012 na ogled mozaik najboljših Mitra vsebin. 19.00 Predstavitev projektov MITRA,19.15 Projekcije kratkih dokumentarnih filmov, 21.00 Koncert ElectroETNO - Behrang Azhdari & Beno Soršak, 22.00 DJ Kozmonaut.Maribor - Trg svobodeintermedijska umetnost, filmSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE
27. 10. 2012 19.30 Vstopnine niKoncert orkestra Slovenske vojske in Slovenske policije z deli Bojana Adamiča Pihalni orkester slovenske Vojske, Pihalni orkester slovenske Policije. Dirigent: Milivoj ŠurbekMaribor - Dvorana UnionglasbaLETO BOJANA ADAMIČA
27. 10. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci)KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Ambasada kinoteka: Imitacija življenja (Imitation of Life)Maribor - Kino UdarnikfilmKINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU
27. 10. 2012 21.00-00.00 Vstopnine niLiterarna hiša (Branje grozljivk) V okviru programa Literarne hiše bo od 21. ure do polnoči potekala GROZNA NOČ - branje grozljivk slovenskih avtorjev in avtoric.Maribor - Literarna hišaliteraturaLITERARNA HIŠA
27. 10. 2012 22.00 Vstopnine niVINO NI VODA, Krema Kawa (koncert) Nastopila bo skupina Krema Kawa.Ptuj - Slovenski trgglasba, dogodki v mestuVINO NI VODA
27. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Cvetje v jeseniMaribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET
28. 10. 2012 09.00 Vstopnine ni1. mednarodno klavirsko tekmovanje "Aci Bertoncelj", 3. del spremljevalni dogodek Pikinega festivalaVelenje - Glasbena šola Fran Korun Koželjskiotroška in mladinska ustvarjalnost, dogodki v mestuPIKIN FESTIVAL
28. 10. 2012 10.00-19.00 Vstopnine niSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE, Od zore do mraka: druženje s Kultivacijo KULTIVACIJA se predstavlja z lastno produkcijo in vabi na veselo druženje ob izbranem programu in dobri kulinariki. Od jutra do večera se bo tako zvrstil raznolik program za otroke, odrasle in mlade. V dopoldanskem času bo najprej ulična predstava Kabaret gospoda Laureala, letošnja produkcija v sodelovanju s čarobnim gledališčem Saltimbanko, sledi fotografska delavnica Fotomuzeja Maribor. Ob enih bo čas za prigrizek, ki ga pripravljamo skupaj z Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem in predstavlja koncept foodologije iz projekta POLENTA. Popoldan nadaljujemo z magijo iluzionista Sama Sebastiana, najprej v živo potem pa preko projekcije prve epizode nove dokumentarne serije Sam Sebastian: iluzije. Sledi lutkovno ustvarjanje z mentoricama Mojco Sajko in Darko Erdelij, po peti uri pa se program prevesi v AV vsebine z zanimivimi projekcijami in glasbo. Od 10. do 11. ure: Čarobno gledališče Saltimbanko - ulična predstava za otroke. Od 11. do 13. ure: Fotomuzej.si - fotografska delavnica. Od 13. do 14. ure: projekt POLENTA - foodologija. Od 14. do 15. ure: čarovnije od blizu - iluzionist Sam Sebastian. Od 15. do 17. ure: Lutke & co. - lutkovna delavnica. Od 17. ure: AV laboratorij - glasba in vizualizacije.Maribor - Trg svobodeintermedijska umetnost, otroška in mladinska ustvarjalnostSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE
28. 10. 2012 11.00-13.00 Vstopnine niSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE, Polentina sladko-slana sladoledarnica Poletna je lahko rumene, bele ali peščene barve. Zmeraj je enostavna, zdrava in dostopna hrana. Na polentini sladko-slani sladoledarnici bomo lahko izbirali med številnimi okusi prelivov, ki bodo zanimivo popestrili okus polente. Polentina sladoledarnica je projekt študentov in predavateljev Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor.Maribor - Trg svobodeskupnost, dogodki v mestuSALZBURŠKI PAVILJON WHITE NOISE
28. 10. 2012 11.00 Vstopnina: 15 € (vključen prevoz)VINO NI VODA, Izlet na Vinsko domačijo Puklavec (Miklavž pri Ormožu) Turistična kmetija Puklavec iz Zasavcev leži na vrhu hriba na 300 metrih nadmorske višine, od koder se razprostira čudovit razgled na vse strani po okoliških vinorodnih gričih, vse do Jeruzalema in še dlje. Oko si ob pogledu naokrog spočije v prav vseh letnih časih, še posebej pa jeseni, ko klopotci neumorno vabijo v dobro družbo. Vinogradi se nahajajo v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, na Jeruzalemu, Vinskem vrhu, Kajžarju, v Zasavcih in na Kogu, kjer so že davni predniki gojili žlahtno trto in pridelovali odlična vina. Pri družini Puklavec z ljubeznijo, znanjem in marljivostjo obdelujejo 12 ha vinogradov s 45.000 trtami, iz katerih pridelajo čudovita vina, ki že dolga leta razveseljujejo ljubitelje in poznavalce. Prepustite se domačemu vzdušju, dobri družbi, stari hiši in prijetnemu času, ki se ustavlja ob kozarcu dobrih vin.Ptuj - Pred železniško postajo Ptujskupnost, dogodki v mestuVINO NI VODA
28. 10. 2012 16.00 Vstopnine niKoncertni dan s skladbami Bojana Adamiča - dan godbeništva KD Pihalni orkester Krško, dirigent: Dejan Žnideršič, program: Bojan Adamič: "KOKTEL" - Završno oro. Solo: Peter Gabrič, klarinet Bojan Adamič: Pihalni orkester KUD Pošta Maribor.Dirigent: Ervin Hartman. Program:Bojan Adamič: RAPSODIJA, Bojan Adamič: SIMBIOZA ZA ORGLE IN PIHALNI ORKESTER, Solo: Ivo Kopecky, orgle Bojan Adamič: ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE, Bojan Adamič: NE GLEJ NAZAJ SINE, za solo trobento in pihalni orkester Solo: Matej Kozel, trobenta Delavska godba Trbovlje. Dirigent: Jože Kotar. Program: Bojan Adamič: TRBOVELJSKA RAPSODIJA, Bojan Adamič: SUITA ZA KLARINET, solo: Občinski pihalni orkester sv. Rupert. Dirigent: Boštjan Dimnik. Program:Bojan Adamič, prir. Andreja Šolar: KONCERT ZA KLAVIR in pihalni orkester, solo:Bojan Adamič, prir. Boštjan Dimnik: SERENADA ZA KLAVIR in pihalni orkester, solo:Dominik Steklasa: HOMMAGE TO BOJAN ADAMIČ, Godbeno društvo Rudarjev Idrija. Dirigent: Domen Prezelj. Program:Bojan Adamič: Nekaj melodij iz filmov, Bojan Adamič: Rapsodija, KD Godba Cerknica. Dirigent: Mitja Dragolič. Program:Bojan Adamič: IZ MOJEGA DNEVNIKA. Bojan Adamič: GALOP ZA TRI TROBENTE in pihalni orkester, solo:Bojan Adamič: CIKCAK, za ksilofon in pihalni orkester, KD Papirniški Pihalni orkester Vevče. Dirigent: Aljoša Deferri. Program:Bojan Adamič: SUITA ZA PIHALNI ORKESTER. Bojan Adamič: NEMIRIKA. Bojan Adamič: "KOKTEL" - Završno oro. Solo: Aljoša Deferri, klarinet, sopranski saksofon.Maribor - Dvorana UnionglasbaLETO BOJANA ADAMIČA
28. 10. 2012-31. 5. 2013 19.00II. mednarodni trienale keramike Unicum 2012, Sijoče črno, črna prazgodovinska lončevina Novega mesta (razstava)Novo mesto - Dolenjski muzejrazstave in vizualna umetnostII. MEDNARODNI TRIENALE KERAMIKE UNICUM 2012
28. 10. 2012 19.00 Vstopnine niZaključni koncert 1. mednarodnega klavirskega tekmovanja pianistov "Aci Bertoncelj" Spremljevalni dogodek Pikinega festivalaVelenje - Glasbena šola Fran Korun Koželjskiotroška in mladinska ustvarjalnost, dogodki v mestuPIKIN FESTIVAL
28. 10. 2012 Določena naknadno Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci)EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Jara gospodaMaribor - Planet Tuš MariborfilmEKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET