Pomembnost samoorganiziranja v času neoliberalnega naskoka na delavske, socialne in človekove pravice
V sredo, 17. oktobra, je v Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) potekal javni posvet z naslovom Pomembnost samoorganiziranja v času neoliberalnega naskoka na delavske, socialne in človekove pravice. Posvet je potekal v organizaciji projekta Digitalno nomadstvo, ki ga izvaja KUD Anarhiv v sodelovanju z Urbanimi brazdami, programskim sklopom Maribor 1012 - Evropska prestolnica kulture.
Posvet je v odgovor sistematičnemu krčenju ter kršenju delavskih, socialnih in človekovih pravic v t.i. kriznem obdobju izpostavil nujnost povezovanja ljudi v skupnosti in uveljavljanja kolektivnih interesov v zaščito temeljnim človekovim pravicam in dostojanstvu. Osrednje sporočilo posveta je zato poziv k mobilizaciji in akciji najbolj ranljivih delov civilne družbe, ki jih politike zategovanja pasu in neoliberalni trg največkrat označujeta za neizogibno kolateralno škodo krize.
Ob tem je posvet tudi odprl vprašanje, ali v družbi skrajno neenakomerne porazdelitve dobrin sploh lahko govorimo o splošni krizi in ali morda ne bi bilo primerneje govoriti o posameznih krizah: o krizi "izgubljene generacije" slovenskih univerzitetno izobraženih mladih, ki ostajajo leta brez službe in prihodnosti; o krizi delavcev iz republik bivše Jugoslavije, ki so pustili svoje življenje na gradbiščih Slovenije in zaradi pogoltnosti slovenskih menedžerjev ostali opeharjeni za pokojnine in zdravniško pomoč; o krizi uslužbencev v zasebnem sektorju, ki se brez socialnih prejemkov ubijajo na mrtvem trgu po 20 ur na dan za minimalno plačo; o krizi osamljenih upokojencev, ki nimajo več življenjskih moči za popoldansko delo v sivi ekonomiji, da bi zmogli plačati račun za plin; o krizi obubožanih študentov in profesorjev v polju produkcije vednosti, ki naj bi samo državo z raziskavami in razvojem rešilo iz krize; o krizi ekonomsko odrezanih regij Slovenije, ki so primorane pošiljati otroke lačne v vrtce in staršem v znak obupa zavezovati zanke za vrat. Posvet zato poudarja, da je neodgovorno in cinično govoriti o krizi kot o splošnem družbenem stanju in da se morajo posamezni interesi skrajno ranljivih družbenih skupin povezati v kolektive ter tako z vso močjo braniti svoje temeljne pravice in dostojanstvo.
Gostje posveta so tako v odgovor pritiskom politik zategovanja pasu izpostavili nujnost samoorganizacije posameznikov in civilnih iniciativ. Zadnji namreč z bridkostjo spoznavajo, da je državi kot zakonodajnemu, sodnemu in izvršilnemu telesu spodletelo v vlogi zaščitnice pravic državljanov ter da je zdrs osnovnih pravic in smisla mogoče zajeziti le še skozi direktno demokracijo, torej skozi neposredno participacijo posameznikov v polju političnega. Zato so gostje posveta po eni strani vzajemno pozvali k povezovanju posameznikov kot edini možni alternativi v obrambi temeljnih pravic socialno najbolj ogroženih skupin, po drugi strani pa so predstavili primere že obstoječih dobrih praks samoorganiziranja, ki potrjujejo smisel osebnega angažmaja in direktne participacije v borbi za človeka vredno življenje. Ob pozivu k akciji pa je posvet umestil osrednji poudarek na premislek o konkretnih možnostih delovanja: opredelil je možne skupne interese kot osnove za
samoorganiziranje ter obenem predstavil tudi različne metodologije in primere praks samoorganizacije. V tem duhu je posvet sklenil, da je pred vsakršno akcijo najprej treba raziskati konkretno situacijo ter definirati posamezne problemske točke posameznikov ali skupin (mladih, prekarnih delavcev, brezposelnih, študentov itd.) in jih nato šele v drugem koraku prevajati v problemska polja kolektivnih realnosti skozi artikulacijo skupnih zahtev.
Na posvetu so sodelovali: Mladen Jovičič (Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper); Predrag Topid - Peđa (Sindikat izvajalcev pristaniških storitev); Aigul Hakimova (aktivistka); Tjaša Pureber (Infoshop); Boštjan Pihler (Ekokrog); Uršula Lipovec Čebron (antropologinja, aktivistka); Miha Novak (študentski aktivist); Bratko Bibič (glasbenik, filozof); Tomaž Gregorc (Urbane brazde). Posvet je povezovala Eva Brajkovič.