Javna razprava o pomenu dolgoročnih učinkov projekta Evropska prestolnica kulture
V Gledališki dvorani Vetrinjskega dvora v Mariboru, je bila danes
Javna razprava o pomenu dolgoročnih učinkov projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture na mesto, regijo in državo. Pri predstavitvi stališč so sodelovali Ann Branch, vodja Enote za kulturo pri Evropski komisiji, Mikko Fritze, vodja Goethe Inštituta v Helsinkih in direktor fundacije Tallinn 2011, Drago Jančar, član Akademije Evropske prestolnice kulture, Aleš Novak, direktor Urada za kulturo in mladino MOM, dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica MARIBOR 2012, in Mitja Čander, programski direktor MARIBOR 2012. Razpravo je povezovala Jagoda Đorđevič.
Ann Branch je poudarila pomen projekta Evropska prestolnica kulture, naziva Evropske unije, ki je veliko več kot enoleten sklop dogodkov, ampak enkratna priložnost, ki lahko da velik zagon mestu. Naziv prinaša prestiž in Maribor ne bo nikoli več enak. "Tega naziva ne gre zapraviti ampak je treba na tej priložnosti graditi. Sprememba imidža je ključna. Naziv Evropske prestolnice kulture spreminja imidž mest iz industrijskih v kulturne, iz zgodovinskih v moderne ali pa repozicionira mesta kot kulturna. Naziv prinaša tri vrste dolgoročnih učinkov: kulturne, ekonomske, in socialne. Dvigne ponos mestu in meščanom, morda prinaša tudi večjo mero samozavesti, da se mesta odločijo kandidirati še za druge nazive. Zagotovo pa bo konkretni dolgoročni učinek projekta viden šele čez nekaj let."
Mikko Fritze je spregovoril o izkušnjah Tallinna, ki je bil Evropska prestolnica kulture 2011. Čeprav je učinke projekta težko izmeriti, nenazadnje od projekta še ni minilo veliko časa, pa je mestu zagotovo prinesel veliko. "Predvsem bi izpostavil željo vseh sodelovati pri tem projektu, različnih sektorjev, ki so hoteli biti del Evropske prestolnice kulture. To je veliko energije, ki jo je treba izkoristiti."
Drago Jančar je prepričan, da je Maribor zaradi projekta Evropske prestolnice kulture toplejši: " Iz prvotne skepse je nastalo veliko. Ta mlada ekipa je prinesla neko novo energijo, projekt ima svojo lastno, državno in evropsko dimenzijo. Maribor je postal Evropska prestolnica kulture v zelo težkem času, kultura je prišla v težaven prostor. Vendar nam je vseeno uspelo, uspelo nam je kulturo prenesti tudi na druga področja, jo približati netipično kulturnim skupinam. Tukaj bi omenil projekt Urbane brazde. Poudaril bi, da kultura ni samo v koncertni dvorani."
Aleš Novak je med drugim izpostavil projekt Urbane brazde, kot primer trajnostno naravnanega in dolgoročno uspešnega projekta. " V smislu celovitega doseganja trajnostnih ciljev EPK, ki so si jih partnerska mesta zastavila ob kandidaturi in Zavod vzpostavil ob pripravah in izvedbi projekta in skladno z novo evropsko strategijo Kreativna Evropa, sva z Mitjo Čandrom pripravila elaborat ( Kreativna Slovenija) možne vzpostavitve sodobne platforme, ki bi delovala na področju vzhodne kohezijske regije in bi utemeljena s pozitivnimi praksami projekta EPK delovala medresorsko, mrežno in povezovalno v smislu razvoja na več področjih."
Andrej Brvar meni, da je Evropska prestolnica kulture že v tem trenutku zgodba o uspehu: "Doslej smo lahko videli že več kot 4000 prireditev, projekt pa ima zagotovo še globji pomen. Maribor vse od osamosvojitve leta 1991 išče svojo novo identiteto, svojo novo prepoznavnost. Mislim, da je je sedaj našel. Maribor postaja mesto kulture, mesto univerze, ter mesto malega in srednjega gospodarstva. Evropska prestolnica kulture zagotovo predstavlja sunek k nastanku nove mestne identitete, ki pa se ne sme končati s koncem leta, ko se projekt zaključi."
Dr. Suzana Žilič Fišer je med drugim izpostavila spremembo v percepciji mesta, ki nas determinira. " Industrijska percepcija je vladala pred leti, danes se zgodba spreminja, skozi čas in skozi bivanjske okoliščine
generacij, ki bivajo tukaj. Zakaj je naš odnos do mesta lahko drugačen? Skozi ta projekt se meščani in meščanke lahko mesta zavedamo. Ponos meščank in meščanov je ključen pri oblikovanju identitete mesta. Kam mesto drvi je težko determinirati, lahko pa začutimo nek utrip te smeri. Kriza ni naklonjena optimističnim projektom, mogoče pa je čas, da takšne projekte dojemamo drugače. Premaknilo se je tudi to, da kreativnost in kulturo razumemo bolj široko, presega se polje umetnosti, mogoče nam ta krizni čas omogoča, da je potenca te kreativnosti še večja. Verjamem, da mesto nikoli več ne bo takšno kot pred projektom Evropske prestolnice kulture, enako velja za regijo, platforma sodelovanja s partnerskimi mesti bo ostala."
Čas refleksije šele prihaja, meni Mitja Čander, verjame pa, da tako literatura kot kultura v celoti nista nekaj poljubnega, temveč nekaj kar je dejansko relevantno za družbo: " Je poskus kako vrniti kulturo nazaj proti osrčju družbe, kako jo vzpostaviti kot relevantno silo v slovenskem in evropskem kontekstu. Do določene mere nam je to uspelo, dali smo nek impulz, kako močen, bomo videli čez čas. Takšni projekti so vedno znova utopični, ampak brez utopij se ne da v življenju nič narediti."
Duška Žolger
Odnosi z javnostmi/Public Relations
--------------------------
MARIBOR 2012
Vetrinjska ulica 30
2000 Maribor
Slovenija
mob: +386 31 533 714
tel: +386 2 228 1250
fax: +386 2 228 1240