MARIBOR 2012: Tedenski napovednik dogodkov Evropske prestolnice kulture
Tedenski napovednik
V tedenskem napovedniku so nanizani vsi dogodki Evropske prestolnice kulture, ki se bodo zgodili v naslednjem tednu. Posebej so s svetlo vijolično barvo označeni izpostavljeni dogodki.
Morebitne spremembe bomo objavili na spletni strani www.maribor2012.eu, kjer najdete tudi napovednik dogodkov, novice in vabila, fotogalerije itd. Preko te spletne strani se lahko prijavite tudi na e-novice.
| Datum, ura in cena | Naziv Opis | Prizorišče | Vrsta dogodka | Projekt |
| 12. 11. 2012 11.00 in 13.00 Vstopnina: 7 € | NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI, Odspejsani Režija: Uroš Fürst. Priredba: Lija Pogačnik. Kostumi: Bistra Borak. Scena: Greta Godnič. Video: Multipraktik. Avdio: Dejan Batoćanin. Igrajo: Ula Furlan, Tina Gunzek in Ajda Smrekar, Lado Bizovičar. Čas, v katerem nas mediji zasipajo z resničnostnimi šovi in bitkami talentov, narekuje nove vrednote in v mladih vzbuja hrepenenje po slavi. Predstava Odspejsani prikazuje zakulisje nastajanja trendovske televizijske oddaje. Tri najstnice se znajdejo na avdiciji za voditeljico, kjer jih adrenalin in ambicije pahnejo v konfliktna čustvena stanja. Njihov neposreden in pretresljiv mladostniški dialog postane odličen material za ustvarjalce televizijskega šova. Prenos v živo iz studia na odru! | Murska Sobota - Gledališče Park | gledališče in uprizoritvene umetnosti | NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI |
| 12. 11. 2012 11.00 Vstopnine ni | DOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi IX - matineja Ciklus Evropejci: Drago Jančar | Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana | film | DOMOFIL(M) |
| 12. 11. 2012 16.00 Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kino vstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci) | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Ples v dežju Ekranizacija knjige Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan. Scenarij: Boštjan Hladnik po romanu Dominika Smoleta. Režija: Boštjan Hladnik. Igrajo: Peter - Miha Baloh; Maruša - Duša Počkaj; Anton - Rado Nakrst; Šepetalec - Ali Raner; Magda - Joža Zupan; voznik - Arnold Tovornik; direktor gledališča - Janez Jerman; natakar - Janez Albreht; gospodinja - Vida Juvan; profesor - Demeter Bitenc; pijanček - Janko Hočevar; plesalec - Franci Jež; plesalka - Mojca Platner. Slikar Peter pooseblja moško hrepenenje po sreči: rad bi srečal idealno žensko, popolno življenjsko sopotnico. Gledališka igralka Maruša, s katero ima Peter stalno razmerje že sedem let, bi rada živela z njim in si z njim tudi vse delila. Toda Peter se je Maruše že rahlo naveličal. Ponoči Maruša začuti, da jo je Peter zapustil. Tudi ona se odloči, da je konec njunega razmerja mogoče najboljša rešitev. Toda na koncu oba ugotovita, da sta izgubila nekaj zelo pomembnega. Medtem dva mlada zaljubljenca plešeta v dežju, na ulici. Mogoče bosta dosegla srečo, ki sta jo Peter in Maruša zaman iskala. Ples v dežju je eden prvih slovenskih ekspresionističnih filmov, katerega zgodba temelji na literarni predlogi, a je povedana z modernističnim filmskim jezikom, v katerem se prepletata resničnost in fantazija. Del slovenske filmske kritike šteje ta film za najboljši slovenski film. S tem mnenjem se mnogi sicer ne strinjajo, a kljub temu sodi ta film med tiste, ki so trajno zapisani v slovensko filmsko zgodovino. | Maribor - Planet Tuš Maribor | film | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET |
| 12. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | DOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi IX Ob 17. Uri: Ciklus Evropejci: Drago Jančar. Ob 18. uri: Kocbek: pesnik v pogrezu zgodovine. Ciklus Evropejci: Drago Jančar. Dokumentarni film, 50', barvno, 2002. Scenarist in voditelj: Jaroslav Skrušny; snemalec: Mišo Čadež; montažer: Zlatjan Čučkov; režiser: Franci Slak; urednika: Jaroslav Skrušny, Ondřej Šrámek; Uredništvo kulturno dokumentarnih oddaj, urednik: Jani Virk; producent Boro Piperovič; produkcija: Česka televize, RTVS - TV Slovenija. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik, esejist, novinar in urednik se je rodil v Mariboru in je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj. Za svoj književni opus je prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989 in 1995 Grumovo nagrado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993 in 1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999 in 2001 nagrado kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo nagrado. Izdal je okoli štirideset knjig, med njegova najpomembnejša pripovedna in dramska dela pa spadajo: Galjot (1978), Severni sij (1984), Pogled angela (1992), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Veliki briljantni valček (1984), Dedalus (1988), Klementov padec (1988) in Zalezujoč Godota (1988). Kocbek: pesnik v pogrezu zgodovine. Dokumentarni film, 89', barvno, č-b, 2003/2004. Scenaristka: Helena Koder; strokovni sodelavec: dr. Andrej Inkret; snemalec: Aleš Belak; režiser: Miran Zupanič; sodelovali so: Viktor Blažič, dr. France Bučar, Ervin Fritz, dr. Mihael Glavan, Janez Gradišnik, dr. Spomenka Hribar, dr. Andrej Inkret, Jurij Kocbek, Matjaž Kocbek, dr. Janko Kos, dr. Edvard Kovač, Peter Kovačič Peršin, Pino Mlakar, Vinko Ošlak, Boris Pahor, Tone Pavček, Jože Penca, Alojz Rebula, dr. Franc Rode, Janez Stanovnik, dr. Peter Vodopivec; strokovna sodelavka TV dokumentacije Jožica Hafner; montaža in posebni efekti: Vojislav Polić; besedilo berejo: Vlado Novak, Barbara Zupan, Vladimir Jurc; producenta: Franci Zajc, Arsmedia, Boro Piperovič; Uredništvo kulturno dokumentarnih oddaj, producent: Jaka Hemler; urednica: Živa Emeršič; odgovorni urednik kulturnih in umetniških programov: Jani Virk; produkcija: Arsmedia, RTV Slovenija. Edvard Kocbek (1904-1981), pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec se je rodil v Vidmu ob Ščavnici. Najprej je študiral teologijo in nato romanistiko. Ob okupaciji je bil kot predstavnik krščanskih socialistov med ustanovitelji Osvobodilne fronte. Med vojno ter po njej je opravljal različne politične funkcije, dokler ni bil zaradi objave zbirke novel Strah in pogum (1951) izločen iz političnega življenja, za deset let pa tudi iz literarnega. Leta 1964 je za svojo pesniško zbirko Groza prejel Prešernovo nagrado. Hude politične obsodbe so se ponovile leta 1975, ko je izšel Pahorjev intervju s Kocbekom, v katerem je ta spregovoril o povojnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu. Kot pesnik je izšel iz katoliškega ekspresionizma, po vojni pa je postalo njegovo pesništvo bolj refleksivno in filozofsko meditativno. Objavil je pesniške zbirke: Zemlja (1934), Groza (1963), Pentagram (1977), Poročilo (1969), Žerjavica (1974) in Nevesta v črnem(1977). Ob novelistični zbirki Strah in pogum (1951) so zelo pomembni tudi njegovi dnevniki, ki jih je pisal vse življenje: Tovarišija (1949), Slovensko poslanstvo (1964) in Listina (1967). Njegovo esejistično delo je zbrano v knjigah Svoboda in nujnost (1974) in Sodobni misleci (1981). | Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana | film | DOMOFIL(M) |
| 12. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | Regijska revija mladinskih pevskih zborov- Attacca Sodelujejo izbrani zbori partnerskih mest s tematskimi sporedi, pripravljenimi posebej za to prireditev. | Maribor - Dvorana Union | glasba | HARMONIJE |
| 12. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | Filmi iz EPK Guimarães 2012 V okviru EPK Guimarães 2012 nudi film način ponovnega odkrivanja spominov zgodovine in refleksijo sedanjosti. Filmske produckcije Guimarãesa 2012 - Evropske prestolnice kulture so bile v izjemno težkem obdobju portugalskega filma, vendar kljub temu strmijo k novemu filmskemu jeziku in novemu načinu soočenja z realnostjo. Izbor filmov tako predstavlja krajše in celovečerne produkcije režiserjev, ki so ustvarjali v Guimarãesu. Vse projekcije trajajo približno 90 minut. Film Solze v dar, režiserja João Nicolau, je zgodba o kraljični in lovcu; ikonografsko popotovanje po portugalski domišljiji. Pogumni zvoki bobnov, režiserja João Botelho, je zgodba o ženski, ki se preda praznovanju tradicionalnega praznika Nicoline, polnega poganskih običajev. Film Igrajmo skupaj, da bomo boljše slišali, režiserja Tiago Pereira je dokumentarec o glasbeni tradiciji mesta. (30 minut) | Maribor - Kino Udarnik | film | KULTURNE AMBASADE |
| 12. 11. 2012 19.00 Vstopnina: 5 €, 3 € (gluhi obiskovalci) | ČUTIM GLASBO, SLIŠIM PLES / Heartbeat hears the beat (1. mednarodni festival plesa gluhih) Predstave na festivalu plesa gluhih se ne bodo razlikovale od plesnih predstav, ki jih je občinstvo vajeno. Razlika se bo iskala pri občinstvu, ki se bo verjetno spraševalo, kako lahko gluhi plešejo, če ne slišijo glasbe. Gluhi čutijo vibracije nizkih in močnih tonov, imajo izreden občutek za ritem in posnemanje gibov. Kako izgleda plesna predstava z gluhimi plesalci, bo mogoče videti v dveh festivalskih večerih. Organizatorji upajo, da se bo občinstvo vprašalo tudi sledeče; ali imajo gluhi enake možnosti pri pridobivanju plesnega znanja? Ali imajo enake možnosti pri dostopu do vseh drugih informacij? Absolutno ne! Komunikacijska blokada je njihova sopotnica, govorjene in zapisane informacije v veliki meri plavajo mimo njih. Tudi na to plat gluhote želijo opozoriti slišečo javnost, ki ji je gluhota po večini tuja. PROGRAM FESTIVALA, 12. 11. 2012 - On the Tip of the Palm: (produkcija mednarodne plesne izmenjave gluhih, On the Tip of the Palm, ki bo med 7. in 13. 11. potekala na Centru plesa) - Srce iz drobiža (KD Center plesa / MB/ Slovenija) - Smile (Beogradski igrački centar / BEO/ Srbija) - Šraufajte, tovariši! (KD Center plesa / MB/ Slovenija) V spremljevalnem delu festivala si bo mogoče ogledati razstavo plesnih fotografij Mihe Sagadina, ki bodo posnete na plesnih vajah gluhih plesalcev. | Maribor - Lutkovno gledališče Maribor | gledališče in uprizoritvene umetnosti, dogodki v mestu | ČUTIM GLASBO, SLIŠIM PLES |
| 12. 11. 2012 19.00-22.00 Vstopnine ni | Družabno družboslovje Projekt "Družabno družboslovje" v univerzitetnem Mariboru konkretno sooblikuje skupno intelektualno kulturo, ki naj bi bila eden izmed temeljev vsakega akademskega mesta. Deficitarne humanistično-družboslovno-umetniške vsebine prezentira navzven in ustvarja bolj humanistično-družboslovno-umetniško mestno tkivo, ki se v veliki meri oblikuje neodvisno od "svoje" univerze in se samoumešča - skupaj s tem delom Slovenije - v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektualne tokove. Projekt sta zasnovala in ga že od začetka vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec. | Maribor - Klub KGB | otroška in mladinska ustvarjalnost | DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE |
| 12. 11. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Torinski konj (A Torinói ló) | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 13. 11. 2012 10.00 Vstopnine ni | tehnična delavnica - izdelava glasbila, glasbena ustvarjalnica za ZELENI RED Tehnična delavnica - izdelava glasbila, glasbena ustvarjalnica. | Maribor - Dvorana Union | otroška in mladinska ustvarjalnost | KULTURNI DNEVNIK |
| 13. 11. 2012 11.00 Vstopnine ni | KRALJESTVO GLASBE, zborovski koncert CS za ZELENI IN RUMENI RED Glasbeno scenski projekt Kraljestvo glasbe je didaktično delo za otroke v starosti od 5 do 10 let, pri katerem se bodo otroci lahko spoznali z osnovnimi pojmi in znaki glasbene teorije na bolj pravljičen in domišljijski način. Kraljestvo nam bo odprlo svoja vrata in spoznali bomo prijazne prebivalce, ki živijo v ritmu in harmoniji ter skupaj ustvarjajo glasbo. Na mlade obiskovalce tako čaka cikel pesmic, ki pa jih bodo slišali le, če bodo sodelovali in rešili uganke. Z vsako rešeno uganko pa bodo na oder privabili novega prebivalca kraljestva, ki se nam bo predstavil s pesmijo. Otroci bodo tako lahko spoznali Princesko polovinko, Kraljico Korono, noto Celinko, služabnike in še marsikoga drugega. Ker bodo tako otroci pri delu tudi aktivno sodelovali, bo toliko bolj zanimivo in doživeto. Da bi lahko prisluhnili avtorskemu projektu skladateljice Tadeje Vulc, boste morali vstopiti v kraljestvo, ki pa se ne odpre kar tako. Potrebuješ namreč poseben ključ - violinski ključ, ki ga bodo obiskovalci morali prinesti s seboj. Kreativnost se bo tako začela že doma, končala pa se bo ob skupnem priklonu Pevske šole CS s povabljenimi glasbeniki. Avtorica glasbe: Tadeja Vulc. Glasbeno vodstvo: Manja Gošnik Vovk. Izvajajo:Pevska šola CS, Orkester Chorus Instrumentalis. Koreografija in odrska postavitev: Mojca Kasjak. Ton: Danilo Ženko. Luč: Dorian Šilec. | Maribor - Dvorana Union | otroška in mladinska ustvarjalnost | KULTURNI DNEVNIK |
| 13. 11. 2012 12.00 Vstopnine ni | Tehnična delavnica - izdelava glasbila, glasbena ustvarjalnica za RUMENI RED Tehnična delavnica - izdelava glasbila, glasbena ustvarjalnica | Maribor - Dvorana Union | otroška in mladinska ustvarjalnost | KULTURNI DNEVNIK |
| 13. 11. 2012-30. 11. 2012 13.00 Vstopnine ni | Razstava del slikarske kolonije - Acin memorial - Pročelja, ulice, ljudje V razstavišču osnovne šole sodelujočih učencev bo razstava del slikarske kolonije Acin memorial 2012 z deli otrok iz vseh partnerskih mest in Avstrije. | Novo mesto - Razstavišče Osnovne šole Grm | razstave in vizualna umetnost | HARMONIJE |
| 13. 11. 2012-30. 11. 2012 14.00 Vstopnine ni | Razstava del slikarske kolonije - Acin memorial - Pročelja, ulice, ljudje V razstavišču osnovne šole sodelujočih učencev bo razstava del slikarske kolonije Acin memorial 2012 z deli otrok iz vseh partnerskih mest in Avstrije. | Novo mesto - Razstavišče Osnovne šole Drska | razstave in vizualna umetnost | HARMONIJE |
| 13. 11. 2012 16.00 Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kinovstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci) | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Učna leta izumitelja polža Zgodba o zvedavem učencu, ki bi bil rad izumitelj. Scenarij: Željko Kozinc. Režija: Jane Kavčič. Igrajo: Polž - Miha Petrovčič; Hojka - Manja Vrenko; Violeta - Tina Šubic; Fitipaldi - Bogdan Zupan; Luka - Uroš Basta; Balinkugla - Matjaž Gruden; Polževa mati - Marjeta Gregorač; Polžev oče - Janez Hočevar; Profesorica Erotika - Jožica Avbelj; bibliotekar - Boris Juh in drugi. Dijaka Janija sošolci kličejo Polž, kar tako se ga je prijel ta vzdevek. Je zvedav učenec, priden doma in v šoli, a ves predan svoji veliki strasti - izumiteljstvu. Prijateljica Hojka in mama ga podpirata, oče, strogi profesor fizike in njegovi kolegi učitelji pa ne. Polž je prepričan, da mu bo uspelo, ko nekega dne v domačem stanovanju, kjer opravlja poskuse, njegova naprava eksplodira. S tem je Polževo "znanstveno delo" končano. | Maribor - Planet Tuš Maribor | film | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET |
| 13. 11. 2012 18.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Dijaški abonma: Izlet | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 13. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | Literarna hiša (Zdenko Kodrič) V Literarni hiši bo potekal literarni večer, na katerem se bo predstavil avtor Zdenko Kodrič. | Maribor - Literarna hiša | literatura | LITERARNA HIŠA |
| 13. 11. 2012 18.00-21.00 Vstopnine ni | EX-garaža 11 (dogodek) Nizkoprodukcijski, gverilski projekt EX-garaža poskuša dopolniti ponudbo in manko na področju platforme in diskurza o sodobni likovni umetnosti v Maribor. S svojo kontinuiteto programov - od razstav, projekcij, predavanj in javnih diskusij - omogoča prezentacijo novih tendenc in praks sodobne likovne umetnosti, s poudarkom na fotografiji in novih medijih. Tokrat predstavlja: garažno knjigo BOOK 3. + WALKING GALLERY https://www.facebook.com/pages/Walkingallery/ | Maribor - EX-garaža 1 (Gregorčičeva ulica 56) | razstave in vizualna umetnost | EX-GARAŽA |
| 13. 11. 2012 18.00-22.00 Vstopnine ni | VELEBLAGOVNICA SITULA, Keltski pir: Pinar Karsiyaka- Krka (projekcija) Keltski pir (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: pír -a m (i?) knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo). Posebna značilnost keltskega življenja so bile gostije ali pojedine, na katerih so udeleženci izražali svojo pripadnost, se hvalili s svojo junaško preteklostjo in demonstrirali svoj družbeni položaj. Gostije so imele svoj poseben in točno določen protokol, ne malokdaj pa so se sprevrgle v pravo pravcato žurko v sodobnem pomenu besede. Ob projekcijah novodobnih gladiatorjev se prepletajo zgodbe Keltov z zgodbami današnjega športa. | Novo mesto - Kavarna Situla | znanje, film | VELEBLAGOVNICA SITULA |
| 13. 11. 2012 19.00 Vstopnine ni | Obrazi notranje moči (govorec v Stolnici Edo Škulj) V sklopu desetih dogodkov - govorcev v Stolnici - bo potekal deveti govor v Stolnici 13. novembra. Gost tokratnega večera je Edo Škulj, slovenski muzikolog, glasbenik in duhovnik, rojen leta 1941 v Velikih Laščah. | Maribor - Stolnica Maribor | znanje, dogodki v mestu | OBRAZI NOTRANJE MOČI |
| 13. 11. 2012 19.00 Vstopnine ni | SOBA ZA GOSTE, Spoznaj umetnico/Tamara Erde (Francija). Pogovor in druženje z umetnico, ki jo GuestRoomMaribor gosti na rezidenčnem obisku v novembru ter predstavitev njenih del. Zdi se, da specifični industrijsko-kulturni kontekst Maribora omogoča in spodbuja inovativne oblike umetnosti, kar je predvsem opazno ob gostovanju tujih umetnikov in umetnic v mestu. Z namenom krepitve pretoka idej in ustvarjalnosti je zavod Pekarna Magdalenske mreže v partnerstvu z javnim zavodom Maribor 2012 in v sodelovanju z MKC Maribor vzpostavil "Sobo za goste", platformo za umetniške rezidence. Ta nadgrajuje že obstoječa rezidenčna gostovanja, ki so večinoma delo posameznih kulturnikov in organizacij. Nova rezidenčna platforma ponuja gostujočim umetnikom v sodelovanju z mariborsko umetniško sceno prostor za ustvarjanje na različnih lokacijah v mestu, nudi koordinacijsko, izvršilno in informacijsko strukturo ter si prizadeva za stabilnost materialnih pogojev, ki so potrebni za trajna gostovanja tujih umetnikov pri nas in naših v tujini. | Maribor - Galerija na Koroški cesti 18 | dogodki v mestu, gledališče in uprizoritvene umetnosti, razstave in vizualna umetnost, intermedijska umetnost | SOBA ZA GOSTE |
| 13. 11. 2012 19.00 Vstopnina: 6 € 4 € dijaki, študentje | Duo Nikolaj Sajko, violončelo in Miha Haas, klavir Nikolaj Sajko je diplomiral iz violončela na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Cirila Škerjanca. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je tudi končal znanstveni magistrski študij na temo artikulacije in fraziranja v orkestrski igri, podiplomsko pa se je v solistični igri dodatno izpopolnjeval na Univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Med študijem se je udeleževal mednarodnih seminarjev pri priznanih profesorjih I. Gavrišu, E. Schoenfeld, A. Norasu, C. Onczayu in T. Kühneju. Bil je član mednarodnega mladinskega orkestra Gustav Mahler, ki deluje pod umetniškim vodstvom Claudia Abbada, in član Svetovnega orkestra glasbene mladine. Kot solist je nastopil z orkestrom Mariborske filharmonije, s komornim orkestrom Gaudeamus, s komornim orkestrom Amadeus in z Mariborskim mladinskim godalnim orkestrom. Je dobitnik Klasinčeve diplome in nagrade Antonia Tarsie, pomembne uvrstitve pa je dosegel tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Gorici, Lieznu, Zagrebu in Ljubljani. Je namestnik soločelista v Simfoničnem orkestru SNG Maribor ter poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Januarja letos je s pianistom Miho Haasom izdal ploščo z deli za violončelo in klavir Edvarda Griega, Rista Savina, Bohuslava Martinuja in Blaža Puciharja. Amadej Herzog (1985) je srednje glasbeno izobraževanje končal v Mariboru pri prof. Slavku Magdiću. Maturiral je leta 2003 in se istega leta vpisal na Univerzo Jurja Dobrile v Pulju, na oddelek za glasbo, študij klasične harmonike. Diplomiral je leta 2008 v razredu doc. Slavka Magdića. Od 2008. leta je bil na podiplomskem študiju na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu pri prof. Owen Murrayu. Študij v Londonu je junija 2010 zaključil s posebno diplomo, Dip RAM (Royal Academy of Music Diploma), ki se dodeljuje le najboljšim študentom te prestižne akademije. Kot solist je nastopal v najimenitnejših dvoranah po Sloveniji ter v Veliki Britaniji (londonska Queen Elizabeth Hall, Birmingham Symphony Hall in Duke's Hall ...). Igral je na velikih festivalih Leeds International Festival (Velika Britanija), Histria festival (Hrvaška), European Dance of Life (Belgija), REMUSICA (Kosovo), Glasbeni september (Slovenija), Glasbena tribina (Hrvaška), DAM-fest- International Festival of Young Musicians (Kosovo), International Accordion Fest (Črna gora). Je dobitnik številnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, Italiji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Za izredne dosežke na kulturnem področju je leta 2003 prejel priznanje Dr. Romana Klasinca, na Univerzi Jurja Dobrile v Pulju na Hrvaškem pa je v času akademske koncertne sezone 2006/2007 prejel zahvalno listino za umetniško udejstvovanje in poseben prispevek v promociji oddelka za glasbo. V Londonu je prejel nagrade, štipendije Craxton, Larry Adler in Ethel Kennedy Jacobs, ki jih je osvojil na različnih avdicijah in tekmovanjih, ki potekajo v britanski prestolnici. Obenem mu je v letu 2010 Kraljeva akademija za glasbo podelila diplomo Regency Award, za pomembne dosežke v času študija. Svoje znanje dopolnjuje na različnih seminarjih za harmoniko pri uglednih profesorjih, kot so Owen Murray, Friedrich Lips, Mati Rantanen, Claudio Jacomucci, Alexander Sklyarov, Peter Soave, Borut Zagoranski, Lana Gore, Yury Shiskin, Denis Modrušan, Slavko Magdič, James Crabb, Jean Marc Fabiano, Paolo Picchio, Elsbeth Moser, Wyatceslaw Semyonow in drugih. Kot solist in v različnih komornih zasedbah veliko nastopa in koncertira doma in v tujini (Velika Britanija, Nemčija, Grčija, Belgija, Italija, Slovenija, Hrvaška, Srbija, Črna gora in Makedonija). Sodeluje z ansamblom Azalea in londonsko Sinfonietto. Igral je z eminentnimi orkestri, kot je Birminghamski simfonični orkester, in z orkestrom Teatra Mariinsky pod taktirko maestra Valerija Gergieva. Praizvedel je nekaj sodobnih del in londonskih premier ter snemal filmsko glasbo za radio in televizijo. Trenutno veliko sodeluje s skladatelji v promociji novega originalnega repertoarja za harmoniko in s tem afirmira harmoniko kot koncertno in akademsko glasbilo. Program: E. Bloch: Prayer (Molitev)J. S. Bach: Suita št. 4 v Es-duru za violončelo solo, BWV 1010S. Gubajdulina: De ProfundisK. Agocs: Versprechen (Obljuba)J. S. Bach: Fantazija in Fuga v a-molu, BWV 561J. S. Bach: Adagio iz Toccate v C-duru, BWV 564S. Rapecki: Carpe Noctem (prva izvedba v Sloveniji). | Maribor - Vetrinjski dvor - Gledališka dvorana | glasba | MLADI GLASBENIKI MARIBORA (CARPE ARTEM) |
| 13. 11. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Torinski konj (A Torinói ló) | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 14. 11. 2012 14.00 Vstopnine ni | Pinter na tujem: drugi odri, drugi prostori (prevajalska delavnica Prevajanje Pinterja v slovenščino) V okviru projekta Pinter na tujem je bil v septembru 2011 izveden mednarodni znanstveni simpozij o sodobnem britanskem dramatiku Haroldu Pinterju, delavnico dramske igre na temo režiranja in igranja Pinterja pod vodstvom kanadskega profesorja Michaela Devina in tri dramske predstave: Pinter - In Other Rooms (Pinter - v drugih sobah) v režiji Roberta Gordona in v izvedbi članov gledališke skupine Pinterjevega centra za raziskovanje in gledališče ter kreativno pisanje Univerze v Londonu, Papirnati Pinter v izvedbi skupine beograjskih igralcev Scena Carina ter Stari časi v izvedbi igralske skupine KUD Studio Gledališče v režiji Petra Boštjančiča. V novembru 2012 bo pripravljen cikel dogodkov z naslovom Prevajanje Pinterja, ki bo vključeval predavanje o značilnostih Pinterjeve dramatike in specifiki prevajanja njegovih del, prevajalsko delavnico in pogovor s prevajalcem Zdravkom Dušo. Vsi dogodki bodo potekali na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in bodo odprti za javnost. Zaradi njihove vsebinske povezanosti priporočamo obisk vseh treh. V sredo, 14. novembra 2012, bo ob 14. uri potekala prevajalska delavnico z naslovom Prevajanje Pinterja v slovenščino. Vabljeni vsi, ki vas zanimata sodobna dramatika in prevajanje sodobnih dramskih besedil. Delavnica bo potekala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, v predavalnici 2.9/FF. Vodila jo bosta doc. dr. Darja Hribar in doc. dr. Tomaž Onič. Delavnica bo potekala v slovenskem in angleškem jeziku. | Maribor - Filozofska fakulteta | literatura | PINTER NA TUJEM: DRUGI ODRI, DRUGI PROSTORI |
| 14. 11. 2012 15.00 Vstopnine ni | Mesto Goga (Mali knjigobus: Mavrična karavana) Založba Goga v sodelovanju s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in Javno Agencijo za Knjigo nadaljuje projekt promocije bralne kulture med otroki v krajih, ki nimajo stalne knjižnične infrastrukture. Projekt je zastavljen v obliki cikla bralnih, socialnih in kreativnih delavnic in poteka v sodelovanju z oddelkom potujoče knjižnice oziroma Bibliobusom. V Vrtcu Pikapolonica bodo potekale ure pravljic in kreativne delavnice za otroke: Mavrična ribica in In s Tango smo trije. | Novo mesto - Dnevni center Brezje - Vrtec Pikapolonica | otroška in mladinska ustvarjalnost, literatura | MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) |
| 14. 11. 2012 16.00 Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kino vstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci) | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Maja in vesoljček Znanstveno-fantastična komedija za otroke. Scenarij: Jane Kavčič, Emil Filipčič. Režija: Jane Kavčič. Igrajo: Maja - Ana Papež, Gubangu - Dario Ajdovec; Tabuman - Maks Furijan; Mambo - Anton Terpin; Zambo - Marko Derganc; učiteljica - Vesna Jevnikar; Sajovic - Črt Škodlar; učiteljica - Milena Zupančič; primarij - Emil Filipčič in še petindvajset drugih igralk in igralcev. Zgodba pripoveduje o razredu vesoljčkov, ki z raziskovalno vesoljsko ladjo pridejo kot "šola v naravi" na ogled življenja na Zemlji. Ker imajo na sebi šnurke - nekakšne svetleče priponke -, so za zemljane nevidni. Toda želja, da bi se spoznal z zemeljskim bitjem, je pri vesoljčku Gubangu tako močna, da se ji ne more upreti. Spoprijatelji se z deklico Majo in ji da šnurko-priponko, da bi ga lahko videla. S tem pa povzroči celo vrsto zapletov. Tako na Zemlji kot v vesoljski ladji. Seveda pa se vse dobro konča. | Maribor - Planet Tuš Maribor | film | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET |
| 14. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | Mladen Dolar: Biti ali ne biti (predavanje) Konec oktobra je v Slovenski kinoteki potekala tradicionalna Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske teorije, ki je potekal pod naslovom "Najprej kot komedija, nato kot farsa: Lubitsch v Ljubljani". V štirih dneh je osem domačih in tujih predavateljev pod filozofsko obarvan drobnogled vzelo genija klasične filmske komedije Ernsta Lubitscha. Ernst Lubitsch, ki se je rodil in svojo kariero začel v Nemčiji, v dvajsetih letih pa svoje mojstrovine snemal v ZDA, je pionir mnogih podžanrov filmske komedije, njegovi filmi so svoj čas navduševali na milijone ljudi, osrednji ustvarjalci klasičnega Hollywooda in širše so posnemali njegovo režijsko tehniko ter občudovali presenetljive pripovedne rešitve, zaradi katerih si je avtor prislužil enigmatično oznako "Lubitschev prijem" ("The Lubitsch touch"). Kljub svojemu velikemu vplivu in vlogi v zgodovini filma je Lubitsch v filmski teoriji in teoriji nasploh ostal bolj kot ne spregledan avtor. Prvi korak k odpravi te praznine je poskušal napraviti simpozij Kinoteke tudi z bogato retrospektivo njegovih filmov. V tem kontekstu gre videti tudi prenos dela te konference v Maribor, na EPK, kjer bo svojo analizo Lubitscha predstavil eden ključnih filozofov današnjega časa Mladen Dolar, in sicer bo obravnaval Lubitschevo mojstrovino Biti ali ne biti (To Be or Not to Be, 1942). Mladen Dolar: Biti ali ne biti? Ne, hvala. "Trditev, da je Lubitschev Biti ali ne biti nemara najboljši film celotne zgodovine filma, je lahko videti pretirana, in prispevek bo skušal podati nekaj razlogov zanjo. Ob kratkem orisu okoliščin nastanka tega filma se bo prispevek osredotočil na tri vprašanja. 1. Kako je mogoče napraviti komedijo o fašizmu, in to sredi najhujšega vzpona fašizma? Zakaj je komedija najboljši način spoprijema s fašizmom? Kako se situira v razmerju do svojega historičnega trenutka, enega najbolj mračnih v vsej zgodovini? 2. Kakšen je status naslovnega vprašanja "biti ali ne biti", najslavnejšega iz vse zgodovine? Kako komedija obravnava to tragično vprašanje par excellence in kaj se lahko iz tega naučimo? Zakaj je na to vprašanje nemogoče odgovoriti? 3. Zakaj je ponavljanje ključni mehanizem komičnega? Ta film ga uporablja kar najbolj virtuozno, pri čemer se postavljajo daljnosežna vprašanja, ki zadevajo samo bistvo teatra, filma in komedije." Mladen Dolar je filozof in izredni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter predava na številnih emninetnih tujih univerzah in inštitutih po svetu. Njegov opus, katerega zajeten del je preveden tudi v številne tuje jezike, zajema tako obravnavo nemških klasičnih filozofov, še posebej G. W. F. Hegla in njegovo Fenomenologijo duha kot tudi delo psihoanalitika Jacquesa Lacana, pa analizo opere in filma ter komedije. Med njimi velja izpostaviti: uspešnico O skoposti, O glasu, in lani izšlo delo Služkinje, oficirji in dimnikarji. | Maribor - Vetrinjski dvor - Gledališka dvorana | znanje, film | MLADEN DOLAR: BITI ALI NE BITI |
| 14. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | DOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi X Program:ob 17. uri: Pot na Šumik: portret Andreja Brvarja; ob 18. uri: Portret pesnika Franceta Forstneriča. Zadnji projekciji bo sledil pofilmski klepet, v katerem bodo sodelovali: Borut Gombač, Melita Forstnerič Hajnšek, Andrej Brvar in Marijan Kramberger. Pot na Šumik: portret Andreja Brvarja. Dokumentarni film, 49', barvno, č-b, 2001. Scenarij: Mitja Čander; režija: Marko Radmilovič; snemalec: Igor Dolinar; montaža in zvokovna obdelava: Goran Glavičič; pričevalci: Aleš Berger, Mitja Čander, France Forstnerič,Niko Grafenauer, Drago Jančar, Marijan Kramberger, Tone Partljič, Andrej Rant, Zorko Simčič, Ivo Svetina, dr. Marjan Skalicky; izvršni producent: Marko Radmilovič; Uredništvo kulturno-dokumentarnih oddaj, producent: Boro Piperovič; urednik: Jani Virk; odgovorna urednica kulturnih in umetniških programov: dr. Melita Zajc; produkcija: Kino Svečina in TV Slovenija. Pesnik, esejist, urednik in lektor Andrej Brvar je bil rojen 8. avgusta leta 1945 v Čačku v Srbiji,kamor so Nemci na začetku druge svetovne vojne izgnali njegova starša. Sedemletnega Andreja sta še pred svojo vrnitvijo leta 1956 poslala k babici (očetovi mami, po rodu Primorki in hčeri vipavskega pesnika in odrskega pisca Franca Radoslava Silvestra) v Maribor, da bi hodil v slovensko šolo. V gimnazijskih letih je bil sprva prepričan, da bo šolanje nadaljeval na akademiji za likovno umetnost. Toda moč besede ga je počasi, a vztrajno začela privlačevati bolj kot risba in barva, zato se je po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer primerjalna književnost in italijanščina. Likovna umetnost je ostala do danes njegov vzporedni medij, slika pa tudi temeljni element njegove poezije. Študentska leta v Ljubljani je preživel zelo intenzivno, ob danes že legendarnem profesorju Dušanu Pirjevcu je prvič našel svoje "mesto znotraj takratne literature in mišljenja." Leta 1966 mu je osupljiva drugačnost pesniške zbirke Poker Tomaža Šalamuna odprla povsem nov, osvobajajoč pogled na svet in literaturo. Z navdušenjem je sodeloval v avantgardnem Gledališču Pupilije Ferkeverk in tudi pri študentskih nemirih oziroma zasedbi filozofske fakultete ter seveda pisal poezijo. Po diplomi se je odločil za vrnitev v Maribor, ker so ga na Dravo in mestno okolico vezala mnoga temeljna doživetja, ki so oblikovala njegovo osebnost in že takrat našla odsev v njegovi poeziji. Zavzemal se je za regionalno družbeno ureditev Slovenije, ki naj bi kljub razpršenosti omogočala bistveno večjo kreativnost. Za to so se zavzemali še drugi in nastala je mariborska "peterica" (Andrej Brvar, France Forstnerič, Drago Jančar, Marijan Kramberger, Tone Partljič). Skupaj so leta 1973 izdali znameniti zbornik Skupaj. Z njim so želeli "na manifestiven način pokazati, da se da dobro in sodobno pisati tudi izven nacionalnega središča ...", kjer je po Brvarjevem mnenju še danes prevelika koncentracija literatov in intelektualcev. V Mariboru je Brvar služboval do leta 1989 kot lektor v Mariborski knjižnici, nato kot urednik za izvirno leposlovje in humanistiko pri Založbi Obzorja, od leta 2002 do upokojitve pa v uredništvu študentske založbe Litera. Bistven je njegov založniški in avtorski prispevek k odkrivanju korenin mariborske kulture in k spodbujanju njenega aktualnega vitalnega dela. Vitalistično pretakanje iz življenja v literaturo in nazaj, genius loci, vztrajanje v Mariboru, čudenje nad čudežem naravnega cikla - so osišča njegovega dela. Leta 1999 je uredil kultno Mariborsko knjigo. Med njegovimi pesniškimi zbirkami so: Slikanica (1969), Kdo je ubil Holoferna (1973), Osemnajst pesmi plus dodatek (1979), Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka (1981), Skrčka čez palico (izbor, 1984), Domača naloga (za mladino, 1985), Mala Odiseja (za mladino, 1988), Zimska romanca (za mladino, 1988), Pesnitve in pesmi (1990) in Popoldan (1996). Leta 2011 je pripravil in napisal spremno besedo k antologiji slovenske pesmi v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim. V zadnji pesniški zbirki (Naplavine, 2004) je razkril, da je pognal korenine v štajerski prestolnici tudi ali pa morda predvsem zaradi mame, ki mu je v daljni Srbiji s hrepenečim pripovedovanjem o Mariboru pričarala "mili otroški privid", za katerim hodi še danes. Portret pesnika Franceta Forstneriča. Dokumentarni film, 32', barvno, č-b, 1998. Avtor: Vanda Brvar; slika: Zoran Vadnu; montaža: Branka Kirič; pesmi je bral: Vlado Novak; urednik: Franček Jauk; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, TV program. Pesnik, pripovednik, novinar in član znamenite mariborske "peterice" France Forstnerič se je rodil 29. januarja 1933 v Pobrežju pri Ptuju. Po ptujski gimnaziji je obiskoval Višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Učiteljeval je v Leskovcu in Zavrču v Halozah ter v Središču ob Dravi. Šestnajst let je bil novinar Večera in prav toliko časa Dela. Ob delu je diplomiral iz sociologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Z zrelo poezijo, z zbirkami Dolgo poletje (1968), Pijani kurent (1971) in Ljubstava (1981) je iznašel barvito, sočno lokalno ("štajersko") metaforo za globalni problem človekove prizemnosti in za poskuse njenega preseganja. Nagonsko je zadel ravnotežje oziroma plodno napetost med diskurzivno disciplino in svobodo jezikovne igre. Pisal je dela za odrasle in mladino. Vanje je vključeval pokrajinske značilnosti: Haloze, Dravo in kurente, objavljati pa je začel v Novih obzorjih v drugi polovici petdesetih let. Njegova prva objavljena pesem je bila Moj vlak je odpeljal v noč (1956), prva pesniška zbirka pa Zelena ječa (1961). Nagrajen je bil z nagradami Prešernovega sklada, Levstikovo, Tomšičevo, Glazerjevo listino in z Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Leta 1993 je izšel izbor Forstneričeve poezije pri Založbi Obzorja z naslovom Drava življenja. Objavil je med drugim tudi knjigo zgodb za otroke Srakač in pesmi za otroke Bela murva, pa knjigo novel Brlog (1987). Bil je urednik in pobudnik zbornika Siti in lačni Slovenci (1969) in soavtor monografije Jože Košar, humanist in založnik (2000).Kulturna pot po občini Videm pri Ptuju, imenovana Srakačeva pot, je dobila ime po njegovem istoimenskem mladinskem delu. Forstneričeva življenjska pot se je končala 22. maja 2007 v Mariboru. Pesnik, pisatelj in dramatik Borut Gombač je rojen v Mariboru, kjer tudi živi in dela. Po poklicu in izobrazbi je knjižničar, zaposlen v Univerzitetni knjižnici Maribor. Izdal je osem knjig za odrasle in mladino, dve zgoščenki z uglasbeno poezijo, ob tem pa je tudi avtor ali soavtor številnih radijskih, lutkovnih in gledaliških iger. Je dobitnik Glazerjeve listine 2006, nagrade za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor in eden izmed pobudnikov in organizatorjev Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Hči Franceta Forstneriča, novinarka in publicistka Melita Forstnerič Hajnšek, je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz francoskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Njeni članki so citirani v slovenski enciklopedistiki in leksikografiji. Bila je dolgoletna urednica kulturne redakcije dnevnika Večer in sourednica kulturne revije Dialogi. Sodelovala je kot publicistka z različnimi kulturnimi in s kulturo povezanimi mediji. Leta 2000 je v soavtorstvu ob 50. obletnici Založbe Obzorja izdala monografsko knjigo Jože Košar - humanist in založnik, leta 2007 pa hrvaško-slovensko knjigo Zagrebški Slovenci 2005-2007. Kot soavtorica je sodelovala tudi pri monografiji ob 80-letnici SNG Maribor V vrtincu nasprotij, pri Leksikonu mariborske družbe in kulture in pri projektu Po poteh slovenskih književnikov v založništvu Društva slovenskih pisateljev. Bila je in je še članica številnih žirij. Je dobitnica Glazerjeve listine 2012. Pesnik, esejist in urednik Andrej Brvar je diplomiral iz italijanskega jezika in književnosti in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Najprej je bil zaposlen kot knjižničar v Mariborski knjižnici, potem urednik v Založbi Obzorja do njenega konca, zatem v Literi do svoje upokojitve. Bistven je njegov založniški in avtorski prispevek k odkrivanju korenin mariborske kulture in k spodbujanju njenega aktualnega vitalnega dela. Vitalistično pretakanje iz življenja v literaturo in nazaj, genius loci, vztrajanje v Mariboru, čudenje nad čudežem naravnega cikla - so osišča njegovega dela. Leta 1999 je uredil kultno Mariborsko knjigo. Izdal je številne pesniške zbirke. Bil je član "peterice" in literarne skupine 442. Marijan Kramberger je pesnik, pisatelj, esejist, kritik, literarni zgodovinar in prevajalec. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral iz svetovne književnosti, slovenščine in nemščine. Od leta 1963 do 1965 je bil urednik in lektor pri Založbi Obzorja v Mariboru. Nato je bil več kot dvaintrideset let, od leta 1965 do 1997, svobodni književnik. Leta 1998 se je upokojil. V esejih o literaturi in družbenopolitičnih tekstih je samohodec, v nasprotju s tradicionalno slovensko miselnostjo. Leta 1971 se je posvetil projektu Matematika človeške duše. Lovca na homokumulate je pisal od leta 1972 do 1989. Med njegovimi daljšimi proznimi deli sta Ljubezenska zgodba (1968) in Fant. Po sledovih romana (1973). Je avtor številnih razprav, kritik in esejev. Bil je član "peterice". | Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana | film | DOMOFIL(M) |
| 14. 11. 2012 17.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v slovenskem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 14. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | Literarna hiša, Razstava (Ivan Vinovrški: PORTRETI BORŠTNIKOVCEV) V Literarni hiši pripravljajo v sklopu spremljevalnih dogodkov razstavo Ivana Vinovrškega: PORTRETI BORŠTNIKOVCEV. Ogledate si jo lahko vsak delovnik med 10. in 14. uro ter 30 minut pred večernim dogodkom (17.30-20.00). | Maribor - Literarna hiša - Galerija RRRudolf | razstave in vizualna umetnost, gledališče in uprizoritvene umetnosti | LITERARNA HIŠA |
| 14. 11. 2012-10. 12. 2012 18.00 Vstopnine ni | HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR, Arhitekturna beseda (razstava) Arhitekturna beseda je pričela izhajati februarja 1996 v dnevniku Večer kot prva specializirana arhitekturna priloga v katerem od slovenskih dnevnikov. Je primer prve kritične rubrike o arhitekturi (kot jih poznajo bralci Le Figaroja, Die Zeita ali Die Presse) in je že po dobrih štirih letih izhajanja po številu objavljenih avtorskih pol prehitela večino slovenske arhitekturne publicistike od predvojne arhitekture naprej (zapisal A. Hrausky, Arhitektov bilten 1999). Do danes je za A.besedo pisalo več kot sto strokovnjakov, ki arhitekturo predstavljajo bralcem, ki sicer po tovrstni rubriki ne bi segli. | Maribor - Hiša arhitekture Maribor | arhitektura in oblikovanje, razstave in vizualna umetnost | HIŠA ARHITEKTURE MARIBOR |
| 14. 11. 2012 18.00-19.30 Vstopnine ni | Filmi iz EPK Guimarães 2012 V okviru EPK Guimarães 2012 nudi film način ponovnega odkrivanja spominov zgodovine in refleksijo sedanjosti. Filmske produckcije Guimarãesa 2012 - Evropske prestolnice kulture so bile v izjemno težkem obdobju portugalskega filma, vendar kljub temu strmijo k novemu filmskemu jeziku in novemu načinu soočenja z realnostjo. Izbor filmov tako predstavlja krajše in celovečerne produkcije režiserjev, ki so ustvarjali v Guimarãesu. Vse projekcije trajajo približno 90 minut. Novaisov duh režiserke Margaride Gil je dokumentarno-igrani film, ki prikazuje življenje znamenitega kritika in novinarja iz Guimarãesa, Novaisa Teixeire. | Maribor - Vetrinjski dvor - Gledališka dvorana | film | KULTURNE AMBASADE |
| 14. 11. 2012 18.30-19.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v angleškem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 14. 11. 2012-15. 11. 2012 19.00-22.00 Vstopnina: 8 € | Klavirski recital Tomaža Petrača Tomaž Petrač, pianist, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1990 v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Ves čas študija se je izpopolnjeval na kurzih doma in v tujini pri uglednih solistih : J. Lateinerju, L. Brumbergu, P. Badura-Skodi in za komorno igro pri Antoniu Janigru. Univerza mu je leta 1988 podelila Prešernovo nagrado za interpretacijo Koncerta za klavir in orkester št. 2 v c-molu S. Rahmaninova in Variacij na Paganinijevo temo J.Brahmsa. Po diplomi je bil sprejet v mojstrski razred pianista Rudolfa Buchbinderja v Baslu, kjer je po štirih letih študija ( 1991-1995 ) prejel koncertno diplomo. Po vrnitvi v domovino je bil najprej samostojni kulturni delavec - svobodni umetnik, hkrati pa je začel delovati kot učitelj klavirja na ljubljanski AG, danes pa je izredni profesor in predstojnik oddelka za instrumente s tipkami. Vodi poletne seminarje v italijanski Fari in na Braču. Nastopa pretežno kot solist ali z različnimi orkestri ( Slovenska filharmonija, Orkester RTV Slovenije, Baselski simfonični orkester, Makedonska filharmonija... ) in dirigenti, kot so A. Nanut, M. Munih, M. Letonja, S. Robinson, H. Rodmann, N. Aleksejev, I. Gjadrov, N. Bareza, S. Šepić, E. Ambarcumjan, L. Voltolini in D. deVilliers, J. Bruns. Kot solist je nastopal v znanih koncertnih dvoranah, npr. v veliki dvorani baselskega Mestnega Casina, Gallusovi dvorani CD v Ljubljani, Veliki dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu in dvorani "Kolarčeve univerze" v Beogradu. Nastopal je v Italiji, Franciji, Švici, Nemčiji, Belgiji, na Madžarskem in v glasbenih centrih nekdanje Jugoslavije. Tomaž Petrač je vabljen gost na festivalih "Gričke večeri" in "Sv. Marko" v Zagrebu, "Ohridsko ljeto", Festival glasbe 20. stoletja v Radencih, Festival Bled in na ljubljanskem festivalu. V umetniškem razdajanju se ves čas posveča tudi komornemu muziciranju. Pomembno pa je tudi njegovo zanimanje za sodobno slovensko ustvarjalnost, saj je proizvedel številna dela slovenskih skladateljev. Pianist Petrač snema za arhiv RTV Slovenije, posnel pa je tudi več zgoščenk; CD "Opus di jazz" (skupaj s flavtistom Matejem Grahkom). Prejel je nagrado Zlati petelin (najboljši CD leta v svoji kategoriji-2000). Program: Johann Sebastian Bach:Partitia št. 1 v B-duru Ludwig van Beethoven:Sonata op. Št. 26 v As-duru Frederic Chopin:Sonata št. 3 h-molu. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor | glasba | SPEKTER ZVOKOV |
| 14. 11. 2012-20. 12. 2012 19.00 Vstopnina: 2 € / 1,50 € (mladina) | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO, Z dna navzgor (otvoritev razstave) Mednarodna razstava Soft Control: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno se odvija na dveh prizoriščih: v Multimedijskem centru KIBLA v Mariboru ter v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu in predstavlja 30 umetnikov iz 11 držav. Kurator razstave je Dmitry Bulatov, umetnik, novomedijski teoretik in kustos Nacionalnega centra za sodobno umetnost (Kaliningrad, Rusija).Razstava s simpozijem pod vodstvom kustosa alternativnih umetniških praks Dmitryja Bulatova iz Kaliningrada razkriva skrito naravo "tehnološkega nezavednega", v katerem najdejo svoj prostor utopične sanje in apokaliptične vizije prihodnosti. "Soft Control: znanost, umetnost in tehnološko nezavedno" kaže, kako lahko ideje sodobne postbiološke družbe preoblikujejo in razširjajo meje naše realnosti in identitete. Svojo pozornost namenja umetniškim delom, ki v strogi domeni vizualnih umetnosti nastajajo s pomočjo robotike 21. stoletja, biomedicine in nanotehnologije, pri čemer povabljeni avtorji poskušajo odkriti izvor sodobnega tehnološkega mita, ki vztraja na vrednotah učinkovitosti, kontrole, tehničnega razvoja in ekonomskega vpliva. V KGLU Slovenj Gradec se bodo predstavili: Seiko Mikami (JP): Eye Tracking Informatics; Bill Vorn (CA): DSM-VI; James Auger, Jimmy Loizeau (UK): Afterlife (Posmrtno življenje), Carnivorous Domestic Entertainment Robots (Hišni mesojedi roboti za zabavo); Leo Peschta (AT): Der Zermesser (Razparač); Kuda begut sobaki (RU): Fields II (Polja II); Andy Gracie (UK): Drosophila titanus, Moss Bears in Magnetospheres; Ursula Damm (DE): Greenhouse Converter (Rastlinjak kot pretvornik); Polona Tratnik (SI): Initiation; Floris Kaayk (NL): The Origin of Creatures. Odpiralni čas: tor.-pet.: 9.00-18.00; sob.-ned.: 10.00-13.00 in 14.00-17.00. | Slovenj Gradec - Koroška galerija likovnih umetnosti | intermedijska umetnost, razstave in vizualna umetnost | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO |
| 14. 11. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Torinski konj (A Torinói ló) | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 15. 11. 2012-18. 11. 2012 09.00-19.00 Vstopnine ni Dodatne informacije in prijave: matija@zvviks.net | Delavnica ustvarjanja animiranega filma Delavnice animiranega filma so namenjene otrokom in mladini, ki bodo vključeni v celotni praktično-ustvarjalni proces izdelave animiranih filmov v tehniki stop-motion. Udeleženci bodo spoznali osnovna orodja in principe izdelave animiranega filma, in sicer skozi zabaven izobraževalni proces, primeren njihovim letom. Na večdnevni delavnici bodo pod vodstvom slovenskega animatorja in producenta animiranih filmov mlajše generacije Kolje Saksida izdelali svoj animirani film, pri tem pa spoznali različne umetnostne zvrsti (filmsko, likovno glasbeno, gledališko ...). Po zaključku delavnice bodo izdelane filmske projekte objavili na medmrežju ter jih skušali vključiti v programe domačih in tujih festivalov animiranega filma. | Slovenj Gradec - Kulturni dom Slovenj Gradec | film, otroška in mladinska ustvarjalnost | DELAVNICE USTVARJANJA ANIMIRANEGA FILMA |
| 15. 11. 2012 10.00-12.00 Vstopnine ni | HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Matematična delavnica Matematična delavnica od 10.00 do 12.00 v popoldanskem času po predhodnih prijavah. | Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19 | znanje, dogodki v mestu | HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV |
| 15. 11. 2012 16.00 Vstopnina: 5,3 € (redna cena) / 4,8 € (upokojenci in cena kino vstopnice ob ponedeljkih) / 4,6 € (študenti, dijaki, otroci) | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET, Coprnica Zofka Lutkovni film za mladino o pravljičnih bitjih. Scenarij: Svetlana Makarovič. Režija: Matija Milčinski. Igrajo: Otroštva tat - Ivanka Mežan; Božo Vovk; Karel Brišnik; Nace Simončič; Alja Tkačev; Pavle Rakovec; Tanja Zgonc; Petra Pogačnik;Glasovi: coprnica Zofka, Metla - Svetlana Makarovič; Škratek Šopek - Janez Hočevar; Paklova vešča - Alenka Vidrih; Siva Mora - Nada Žgur; Zeleni Akvilin - Vlado Kreslin; Rdeči Škopnik - Janez Benčina - Benč; Črni Krempelj - Ljerka Belak;Animatorji lutk: Peter Dougan, Zdenko Majaron, Breda Hrovatin, Zora Debeic, Marko Velkavrh, Milan Čenčur, Matjaž Loboda, Ciril Jagodic. Pedagoška oseba - tat otroštva se razburja nad neprimernostjo stare, pravljične literature za otroke. V njenih rokah tovrstna knjiga o čarovnicah in pošastih nenadoma oživi, iz nje pobegnejo coprnica Zofka in njeni pajdaši: Črni Krempelj, Siva Mora in Rdeči Škopnik, pa še povodni mož Akvilin, drobni plahi škratek Šotek in Pajkova vešča. Razkropijo se po mestu in gozdu ter uganjajo vse mogoče vragolije, le Zofka nikakor ne more pripraviti svoje metle do letenja, ker se je preveč zredila. Pošasti se razočarane nad našim stoletjem vrnejo v knjigo, coprnica Zofka pa izgubi svoje čarovniške moči in postane "teta Zofka", skupaj s Šotkom, ki se je spremenil v črnega muca. | Maribor - Planet Tuš Maribor | film | EKRANOVIH 50 DNI ZA EKRANOVIH 50 LET |
| 15. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | Mesto Goga, Ristanc: ogled predstave Ko je Šlemil šel v Varšavo in gledališka delavnica Založba Goga z jesenjo nadaljuje sklop socialnih in ustvarjalnih delavnic za otroke med 6. in 12. letom starosti. Otroci pod mentorstvom izkušenih animatork spoznavajo različne kulturne vsebine s poudarkom na ekoloških in družbenih vsebinah v prepletu z ustvarjalnimi tehnikami s področja gledališča in ročnih spretnosti. V delavnice so vključeni romski otroci iz naselja Brezje. Ogled predstave Isaac Bashevis Singer: Ko je Šlemil šel v Varšavo. Režija: Jelena Sitar Cvetko. Igrajo: Miha Bezeljak, Aja Kobe, Danilo Trstenjak. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor. Šlemil, čigar žena na trgu prodaja zelenjavo, doma pazi na otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Zavije kruh v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti svoj rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi, da so špice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Ponoči obrne špice škornjev v drugo smer ... Šlemil pride v drugi Hevm, ki je skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko - da je žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v svet, precej bolj prijazna kot njegova ... Po vseh peripetijah Šlemil zaključi: "Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet je en sam Hevm." Projekt Ristanc je del projekta Mesto Goga, ki poteka v okviru Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture in je namenjen emancipaciji romske populacije. | Novo mesto - Kulturni center Janeza Trdine | otroška in mladinska ustvarjalnost, gledališče in uprizoritvene umetnosti | MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) |
| 15. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV, Kdo je skeptik in kaj skeptik.si? Kdo je skeptik in kaj skeptik.si? | Maribor - Hiša znanosti - Center eksperimentov, Glavni trg 19 | znanje, dogodki v mestu | HIŠA ZNANOSTI - CENTER EKSPERIMENTOV |
| 15. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | Literarna hiša (Evald Flisar) V Literarni hiši bo potekal literarni večer, na katerem se bo predstavil Evald Flisar. | Maribor - Literarna hiša | literatura | LITERARNA HIŠA |
| 15. 11. 2012 18.00 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, dr. Polona Vidmar: Josef Straub, najpomembnejši poznobaročni kipar na slovenskem Štajerskem (predavanje) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Predava dr. Polona Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 15. 11. 2012-15. 12. 2012 19.00 Vstopnine ni | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO, Z vrha navzdol (otvoritev razstave) Razstava "SOFT CONTROL: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno" nam razkriva današnje "tehnološko nezavedno", ki zajema mitološko domišljijo, apokaliptične vizije in utopične sanje. SOFT CONTROL predstavlja, kako lahko jezik in ideje v moderni post-biološki družbi spreminjajo in znova konfigurirajo meje naše resničnosti in celo naših identitet. Z osredotočenjem naše pozornosti na umetniška dela, ki so nastala s pomočjo najnovejših medijev 21. stoletja - robotike, informacijske tehnologije, biomedicine in nanotehnologije - si na razstavi predstavljeni umetniki prizadevajo razkriti izvor sodobnega tehnološkega mita, ki temelji na trajni vrednosti učinkovitosti, nadzora, neomejenega tehnološkega razvoja in ekonomske širitve. Pričnimo z aksiomom, da znanost in tehnologija nista le orodji za doseganje določenih ciljev. Nasprotno, avtonomija tehnoloških sistemov in njihovo aktivno prodiranje v vse sfere človeškega življenja nam dovoljuje, da opredelimo tehnologijo kot samo-namerno ontološko entiteto, ki ima vedno večjo vlogo pri razmejitvi človeškega razvoja. Vprašanje je, kako razumeti naravo nadzora, naravo pritiska, ki ljudi spodbuja k sodelovanju pri vzpostavitvi tehnoloških sistemov, ki bodo sčasoma postali ne samo neločljivi del biološkega organizma, temveč ga bodo dolgoročno tudi presegli. Ali je strukturiranje s tehnologijami dokaz za specifično, abstraktno "strojništvo", ki polni naše nezavedno, ali pa gre za skriti oblikujoči vpliv osnovnih elementov običajnih nosilcev, ki imajo svojo lastno materialnost in resničnost? V tem okolju določene umetniške strategije postanejo pomembnejše: to so strategije, ki so usmerjene k oblikovanju nove človekove pravice, pravice do ponovnega izuma in ponovnega zapisa samih temeljev tehnološkega mita. Pravica vključuje možnost ustvarjanja novih oblik in novih identitet s popolnoma suverenim, umetniškim pristopom - ne z umetniki kot protagonisti zgodovinsko določene naracije, temveč kot ustvarjalci te naracije. Tak pristop je dokaz sposobnosti umetnikov - in v končni fazi, tudi gledalcev - da postanejo avtorji svoje lastne konstruirane preteklosti. S prikazom logike prisvajanja in spreminjanja tehnološkega mita oblikuje SOFT CONTROL prvobitno nalogo posameznika, živečega v dobi novih tehnologij: konstrukcijo žive prihodnosti (torej prihodnosti, ki nam podeljuje svobodo) namesto mrtve, mehanizirane prihodnosti, zgrajene brez našega sodelovanja. Koncept za razstavo, konferenco in izobraževalni program je razvil Dmitry Bulatov, 2011. Dmitry Bulatov je umetnik, kurator in umetnostni teoretik. Njegove raziskave so osredotočene na različne vidike interdisciplinarnih umetniških medijev (sci-art, tehnološko-biološka umetnost, itd.) pa tudi na submedialno estetiko. Za seboj ima že več kot dvajset večjih mednarodnih razstav in založniških projektov v Rusiji in drugod. Od leta 1998 je Bulatov višji kurator baltskega Nacionalnega centra za sodobno umetnost (Rusija). Umetniki na razstavi: Marina Abramović (RS/US) ter Suzanne Dikker in Matthias Oostrik (NL) / Bill Vorn (CA) / Stelarc (AU) / James Auger in Jimmy Loizeau (UK) / Polona Tratnik (SI) / Leo Peschta (AT) / Seiko Mikami (JP) / David Bowen (US) / Tuur Van Balen (BE) / Stefan Doepner in Lars Vaupel (SI / DE) / The Tissue Culture & Art Project: Oron Catts in Ionat Zurr (AU) / Floris Kaayk (NL) / Maja Smrekar (SI) / Kuda begut sobaki (RU) / Andy Gracie (UK/ES) / Brandon Ballengee (US) / Louis-Philippe Demers (SG) / Ursula Damm (DE) / Guy Ben-Ary in Kirsten Hudson (AU) / Boredomresearch: Vicky Isley in Paul Smith (UK) / Arthur Elsenaar in Remko Scha (NL). Odpiralni čas: pon.- ned.: 9.00-18.00. | Maribor - Portal | intermedijska umetnost, razstave in vizualna umetnost | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO |
| 15. 11. 2012 19.00-22.00 Vstopnine ni | VELEBLAGOVNICA SITULA, Četrtek v Situli: Joga obraza (delavnica) Pomladite obraz po zabavni, predvsem pa naravni poti. Joga obraza je edinstven program enostavnih vaj za naravno pomladitev obraza in vratu. Predavanje bo namenjeno spoznavanju joge obraza in učenju osnovnih vaj. Jogo obraza bo predstavila ga. Irena Blažič. Vstop prost. Obvezne prijave na situla@situla.si do torka, 13. 11. 2012. | Novo mesto - Kavarna Situla | znanje, film | VELEBLAGOVNICA SITULA |
| 15. 11. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Program Cinema Feministe: Made in India | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 15. 11. 2012-12. 12. 2012 20.00-00.00 Vstopnine ni | CENTRALNA POSTAJA, Rene Rusjan, Jure Markota in Sodobna hrvaška fotografija II (razstava) | Maribor - Centralna postaja, Koroška cesta 5 | razstave in vizualna umetnost, intermedijska umetnost | CENTRALNA POSTAJA |
| 15. 11. 2012 20.00-20.30 Vstopnine ni | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO, Louis Philippe Demers: Tillerjeve plesalke (robotski performans) Projekt Louisa-Philipa Demersa raziskuje fenomen nezavedne telesne materije. Programi so izvedeni z enako mehansko natančnostjo ne glede na to, ali so izvedeni kot kompleksne figure na stadionih in med vojaškimi paradami ali kot demonstracija povezanosti korporativnega dela. Predhodnice projekta so bile članice slavne skupine Tillerjevih plesalk z začetka dvajsetega stoletja, kjer so nastopajoče plesalke morale "izraziti svoje tehnične sposobnosti, ne pa tudi interpretativnih". Demersov performans sestavlja skupina dvanajstih majhnih, samostojnih robotov. Razviti so bili s pomočjo laboratorija za umetno inteligenco z namenom proučevanja načinov hoje ob minimalni svobodi gibanja. Cilj projekta Tillerjeve plesalke je raziskati dihotomijo človek-stroj. Roboti lahko lovijo ravnotežje samo s pomočjo trupa in ramen, kljub temu pa lahko prikažejo raznolikost izražanja in vedenja. Glasba: Phillip Schulze. Osvetlitev: Armin Purkrabek. | Maribor - Portal | intermedijska umetnost, razstave in vizualna umetnost | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO |
| 15. 11. 2012 21.30 Vstopnine ni | KLUB 2012: Miro Kadoić quartet (koncert) Miro Kadoić je diplomiral na Zagrebški akademiji za glasbo leta 1986. Je dobitnik mnogih nagrad, med drugim tudi štipendije za Musical Youth for Young Jazz Talents leta 1982. V 80. letih je začel plodno sodelovanje s pop rock glasbeniki, Massimom Savićem in Parnim Valjkom. Poleg tega, da je bil dolgoletni prvi saksofon Radio Zagreb big banda, je bil v letih 1993 do 2007 tudi član RTV Slovenija big banda. V dolgoletni karieri je sodeloval z izjemnimi glasbeniki, kot so Johnny Griffin, Clark Terry, Erni Wilkins, N.H.O. Pedersen, Herb Pomeroy, Silvia Droste, Jerry Van Royen, Boško Petrović, Maria Schneider in David Murray. Je aktivni glasbenik tako na Hrvaškem kot v Sloveniji in prejemnik prestižne nagrade za najboljšega hrvaškega alt saksofonista leta 1997. (Status Award of the Croatian Association of Musicians). | Maribor - Klub 2012 - Satchmo | dogodki v mestu, glasba | KLUB 2012 |
| 16. 11. 2012-31. 7. 2013 00.00-00.00 Vstopnine ni | NATURA NI OVIRA, Trajne instalacije Natura ni ovira Projekt vključuje instalacije, ki omogočajo vsestransko senzorično doživljanje okolja prek vonjev, tekstur, oblik, zvokov ... Obiskovalce spodbujajo, da sledijo poti v Mestnem parku, na vrtu Doma invalidskih društev ter na vrtu Muzeja NO, ki bo predstavljena na tipnem zemljevidu in digitalnem vodiču, do katerega se lahko dostopa tudi z mobilnimi aparati prek QR kode. Vodijo jih do različnih postajah, ki jih predstavljajo instalacije KED Smetumet: TIPNI ZEMLJEVID. Tipni zemljevid ob vhodu v Mestni park s Trubarjeve ulice bo nameščen za lažjo orientacijo slepim in slabovidnim osebam. Opremljen bo z reliefi in legendo tudi v brajevi pisavi. Na tipnem zemljevidu bodo označene postaje projekta Natura ni ovira ter pomembne točke Mestnega parka, ki so za obiskovalce lahko še posebej zanimive. ZGODBE DREVES Tablice s kreativnimi opisi dreves bodo v klasični vidni in brajevi pisavi nameščene na klopce v parku. Postajališča tvorijo pot, ki obiskovalce spominja na nekatere značilnosti izpostavljenih dreves v parku. Opisi bodo nastali prek delavnice kreativnega pisanja in vsebujejo tako osnovne lastnosti kot čutne zaznave dreves, zvoke, barve in podobno. PLESNA PLOŠČAD Plesni koraki bodo označeni s kontrastnimi talnimi odtisi, ki vodijo soplesalca. Glede na izbrane zvrsti plesa bo ustvarjenih več shem plesnih korakov: angleški valček, čačača in disko ples. Dodane bodo tudi kolesnice invalidskega vozička, ki bodo k plesu vabile posameznike na invalidskih vozičkih. PROSTOR ZA DRUŽENJE Tipna miza bo sestavljena iz različnih naravnih materialov z raznolikimi reliefi in teksturami. Klopi ob njej vključujejo elemente starih invalidskih vozičkov, njihova postavitev pa omogoča tudi dostop za gibalno ovirane osebe. ZVOČNE INSTALACIJE Mobile so viseči elementi, ki ob dotiku tvorijo različne zvoke. Na vrtu Trubarjeve ulice 15 bodo fiksno nameščena tolkala, ksilofon ali bobni za igranje. NARAVNE INSTALACIJE Dvignjene gredice ali nasadi v lesenih konstrukcijah, cevi in opletene forme bodo zasajene z užitnimi in dišečimi rastlinami. Spletena gnezda iz šib za ptice in veverice bodo nameščena na drevesa. SEPTARIJSKE KONKRECIJE Na vrtu Muzeja Narodne osvoboditve so razstavljene arheološke najdbe septarijskih konkrecij na Poličkem Vrhu pri Šentilju. Septarijske konkrecije kroglaste oblike so nastale v nekdanjem Panonskem morju. Posebnost in izjemnost septarij je poleg njihove oblike in dimenzij predvsem v pestrosti in številčnosti mineralov, ki jih "skrivajo" v svoji notranjosti. Kamne lahko tudi otipate, informacije pa pridobite na tabli v vidni in brajevi pisavi ali prek zvočnega posnetka. | Maribor - Mestni park | skupnost | NATURA NI OVIRA |
| 16. 11. 2012 09.00 in 10.45 Vstopnina: 4 € | NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI, Gregorjevo čudežno zdravilo Režija: Ivana Djilas. Igrajo: Miha Brajnik, Dunja Zupanec, Gorazd Žilavec. Angleški avtor Roald Dahl (1916-1990) je eden najbolj priljubljenih mladinskih piscev (Matilda, Čarovnice, Veliki dobrodušni velikan, Odvratne rime ...) in verjetno tudi eden najbolje prodajanih avtorjev za otroke. O svojih zgodbah za otroke je povedal: "Svoje stališče izrazim z blaznim pretiravanjem. Samo na tak način uspeš pri otrocih." Njegove zgodbe so tako sarkastične in smešne, da jih vzljubijo tudi odrasli. Njegov svet je vedno plod čiste fantazije, poln domišljije, vedno malce krut, vendar nikoli brez humorja. Gregorjevo čudežno zdravilo je zgodba o zoprni omi, ki rada ukazuje, o očetu znanstveniku, o Gregorju, ki se na smrt dolgočasi, in predvsem o čudežnem zdravilu. Kadar sta oma in Gregor sama, se oma zabava predvsem s tem, da terorizira Gregorja, ga pošilja sem in tja, ga nadzira, mu ukazuje in pridiga ter mu ne da miru, da bi se lahko posvetil svojim igram. Da bi ji malo ponagajal, se Gregor domisli, da ji bo zamešal novo, čudežno zdravilo. Ko ga oma spije, se izkaže, da je Gregorju uspelo zamešati pravi čudežni napoj, ki povzroči nenavadne spremembe. Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo bo mlade po letih in mlade po srcu očarala z obilo humorja in z nenavadnimi, vendar čisto pravimi čarovnijami. (Vir: Mestno gledališče Ptuj) Predstava je bila pred leti uspešnica Mestnega gledališča Ptuj, zato so jo obnovili in v tej sezoni ponovno vključili v redni program. | Murska Sobota - Gledališče Park | gledališče in uprizoritvene umetnosti | NOVI GLEDALIŠKI IZZIVI |
| 16. 11. 2012 11.00 Vstopnine ni | DOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi XI - matineja Mariborska dvorišča | Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana | film | DOMOFIL(M) |
| 16. 11. 2012-17. 11. 2012 14.00-20.00 Vstopnine ni | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO, Mednarodna interdisciplinarna konferenca Mednarodna konferenca s teoretiki in umetniki iz Evrope, ZDA, Kanade, Japonske, Avstralije, Rusije in Singapurja se bo odvijala med 16. in 17. novembrom 2012. Med udeleženci konference bodo priznani strokovnjaki s področja sodobne umetnosti in novih tehnologij, znani umetniki in filozofi. Osrednji poudarek konference je predstavitev novih strategij v sodobni tehnološki umetnosti, usposabljanje in izobraževanje na tem področju ter praktične predstavitve. Dvodnevna konferenca sestoji iz dveh tematskih sklopov:"Tehnološka snov in novo stanje živega" in "Tehnološko nezavedno kot medij". V letu 2013 je predviden izid publikacije, ki bo zaokrožila celoten projekt. 1. dan: Tehnološka snov in novo stanje živega, petek, 16. november (14.00-20.00). Lokacija: Portal - Valvazorjeva ulica 40, Maribor. Moderator: Dr. Prof. Dmitry Galkin, Tomsk State University, Rusija. Tematski sklop "Tehnološka snov in novo stanje živega" je posvečen debati o tehnološkem nezavednem kot fizičnem pogoju za izkušnjo. Ali lahko govorimo o tehnologiji kot samo-namerni ontološki entiteti, ki poseduje svojo lastno materialnost in stvarnost? Ali je ta tehnološka snov sposobna v strukturnem smislu vplivati na človeško življenje? Ali tehnologija krši pravila živega sveta ali je morda neposredno nadaljevanje naravnega razvoja, v katerem je človek le eden izmed mnogih instrumentov samoorganizacije? Sodelujoči na razstavi Soft Control in vodilni strokovnjaki na področjih umetnosti, znanosti in tehnologije bodo skušali odgovoriti na ta vprašanja. Glavni govorci: prof. dr. Andrew Pickering, Univerza Exeter, Velika Britanija Stelarc, Univerza Brunel London, Velika Britanija / Univerza Western Sydney, Avstralija. Govorci omizja: prof. Oron Catts, dr. Ionat Zurr, SymbioticA - Center odličnosti bioloških umetnosti, Oddelek za anatomijo in človeško biologijo, Univerza Western Australia, dr. Polona Tratnik, Univerza na Primorskem, Slovenija. Predstavitve umetnikov: Leo Peschta (AT), Seiko Mikami (JP), Ursula Damm (DE), Andy Gracie (UK/ES), Bill Vorn (CA),James Auger in Jimmy Loizeau (UK), Kuda begut sobaki (RU). 2. dan: Tehnološko nezavedno kot medij, sobota, 17. november (14.00-20.00). Lokacija: Portal - Valvazorjeva 40, Maribor. Moderator: prof. dr. Dmitry Galkin, Univerza Tomsk, Rusija. Tematski sklop "Tehnološko nezavedno kot medij" je posvečen antropocentričnim variantam tehnološkega razvoja. Raziskujoč tehnološko nezavedno kot medij, torej kot obliko in ustvarjalni princip čisto nove generacije idej, se udeleženci diskusije sprašujejo, kako se oblikuje jezik, ki gradi in opisuje svet tehnologij. Katere izmed diskurzov tehnološkega nezavednega lahko izpostavimo danes in katere bomo neizbežno morali rekonstruirati jutri? Ali je umetnik sposoben ponovno izumiti in zapisati same temelje tehnološkega mita? Znani pripadniki in teoretiki sodobne umetnosti bodo govorili o različnih vidikih ustvarjanja novih oblik in novih identitet. Glavni govorci: prof. dr. Roy Ascott, Univerza Plymouth, Velika Britanija, prof. dr. Erkki Huhtamo, Univerza v Los Angelesu, ZDA. Govorci omizja: prof. Louis-Philippe Demers, Tehnološka univerza Nanyang, Singapur, Jurij Krpan, Galerija Kapelica, Slovenija. Predstavitve umetnikov: Brandon Ballengee (ZDA), Maja Smrekar (SI), Stefan Doepner in Lars Vaupel (SI / DE), Vicky Isley in Paul Smith (UK), Suzanne Dikker in Matthias Oostrik (NL), David Bowen (ZDA), Guy Ben-Ary in KirstenHudson (AU), Tuur Van Balen (BE). | Maribor - Portal | znanje, intermedijska umetnost | SOFT CONTROL: UMETNOST, ZNANOST IN TEHNOLOŠKO NEZAVEDNO |
| 16. 11. 2012-31. 12. 2012 16.00 Vstopnine ni | SLEDI PANONSKIH MUZ, Odkritje spomenika Muza Erato akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tébi Osnovna ideja projekta "Sledi panonskih muz" so bile kiparske celopostavne upodobitve devetih bronastih muz v naravni velikosti. Muze naj bi bile razporejene po Murski Soboti na izbranih zgodovinsko pomembnih točkah tako, da bi s svojimi vsebinskimi konotacijami obiskovalcem razgrinjale nekatera manj znana zgodovinska dejstva, ki pa so bila za razvoj Prekmurja zelo pomembna ali celo ključna. Projekt je svojo dokončno podobo dobil v realizaciji ene izmed muz na ploščadi pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Monumentalna kiparska kompozicija Muza Erato iz brona in kamna je delo akademske kiparke in slikarke Irene Brunec Tébi. Po več kot 60 letih je to prvi javni spomenik v Murski Soboti. | Murska Sobota - Ploščad pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota | razstave in vizualna umetnost, literatura, dogodki v mestu | SLEDI PANONSKIH MUZ |
| 16. 11. 2012 17.00 Vstopnine ni | DOMOFIL(M), Lokalne filmske pripovedi XI Program: ob 17. uri: Večer z Antonom Ingoličem; ob 17:45: Z Antonom Ingoličem ob njegovi 60-letnici, Večer z Antonom Ingoličem. Televizijska oddaja, 36', č-b, 1970. Scenarij in realizacija: Jovita Podgornik; kamera: Žaro Tušar; produkcija: RTV Slovenija. Z Antonom Ingoličem ob njegovi 60-letnici. Televizijska oddaja, 11', č-b, 1967. Avtor: Sandi Sitar; režija: Dušan Prebil; produkcija: RTV Slovenija. Anton Ingolič (1907-1992), pisatelj, profesor in urednik se je rodil v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici. Po končani maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu in slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pred vojno je bil profesor na gimnaziji na Ptuju, med vojno pa je bil z družino izgnan v Srbijo. Po vojni je ponovno učil na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani. Bil je tudi urednik revije Nova obzorja in redni član SAZU. Pisal je romane, povesti, novele in črtice, sprva izključno v socialno-realističnem slogu, po vojni pa je v skladu z novimi težnjami slovenskega pripovedništva uporabljal tudi pripovedne tehnike modernega romana. S svojimi deli je v slovensko književnost uvedel nove motive: lukarje, viničarje, splavarje, vojne pregnance idr. Anton Ingolič je dvakrat prejel Prešernovo nagrado, leta 1949 in 1978, ter dvakrat Levstikovo nagrado, leta 1958 in 1967. Njegov knjižni opus je zelo obsežen, saj obsega več kot petdeset del. Med najpomembnejša pripovedna dela spadajo: Lukarji (1936), Na splavih (1940) in Kje ste, Lamutovi? (1958). Med najpomembnejša pripovedna dela za mlade pa: Tajno društvo PGC (1958), Mladost na stopnicah (1962) in Gimnazijka (1967). Mariborska dvorišča Dokumentarni film, 73', barvno, 2004. Avtorica istoimenske knjige: Jerneja Ferlež; režiser: Bojan Labovič; scenarista: Jerneja Ferlež, Bojan Labovič;direktor fotografije: Kristijan Sande; avtor glasbe: Marko Grobler;avtorsko glasbo in priredbo skladbe Nežno kaplja mina glavo Burta Bacharacha izvaja: skupina Ezl ek; aranžer in producent skladbe Dvorišče: Simon Šimat; produkcija: Visual production. Mestna dvorišča so posebni prostori - čeprav so fizično v mestnem središču, so nekoliko odmaknjeni od glavnih prometnic in javnih površin in zato nosijo predznak umirjenega zasebnega prostora. Mariborska dvorišča so, podobno kot dvorišča primerljivih mest, sčasoma izgubljala pomembno gospodarsko namembnost, povezano z dejavnostjo hiše ter postajala prostori druženja, še pogosteje pa zapuščeni in neizkoriščeni prostori na odličnih lokacijah sredi starega dela mesta. Dokumentarni film Mariborska dvorišča predstavlja te zanimive mestne površine ter izpostavlja in problematizira njihovo neizkoriščenost. Prinaša tudi raznolike zgodbe meščanov, ki so povezani s predstavljenimi dvorišči. | Maribor - Univerzitetna knjižnica Maribor - Glazerjeva dvorana | film | DOMOFIL(M) |
| 16. 11. 2012 19.00-21.00 Vstopnine ni | Otvoritev Centra alternativne in avtonomne produkcije Kako predstaviti rezultate in učinke programa Urbanih brazd, interdisciplinarne skupine raziskovalcev, ki je v dveh letih v okviru EPK v Mariboru in širši regiji vzpostavila sedem razvojnih projektov? Otvoritev Centra alternativne in avtonomne produkcije - inkubatorja odgovornih ekonomij, novih socialnih podjetij, inovativnih socialnih in ekoloških praks ter kreativne rabe skupnostnih prostorov je vrhunec njihovega dela. Otvoritev se bo prek performansa sprehodila skozi svet semen, sezonske hrane in vrtov, skozi digitalno lupo bo pokukala k migrantom, poreciklirala kakšno kolo, prelistala slovensko-romski slovar in nas tako popeljala skozi vse ustvarjalne, raziskovalne in razpravljalne kotičke novega centra, ki ponuja pribežališče alternativni samoorganizaciji skupin in skupnosti, infrastrukturo, storitve in strokovno oporo ter prostor srečevanja za vse, ki imajo željo sodelovati in ustvarjati. Otvoritvenemu performansu bo sledila pogostitev, ogled centra, za najbolj vztrajne pa tudi afterparty. | Maribor - CAAP - Center alternativne in avtonomne produkcije, Valvasorjeva 42 | skupnost | CAAP |
| 16. 11. 2012 19.00 Vstopnina: 10 € (predprodaja) , 12 € (od 19h dalje na kraju dogodka) | GARAGE EXPLOSION (festival) Umazan zvok, razkavi vokali, brezkompromisni rock'n'roll so osnovni pojmi glasbenega festivala "Garage Explosion", ki je s svojo izrazito kulturno identiteto že ob svojem pojavu nedvomno zaznamoval dogajanje v okvirih sodobne rokovske kulture v Sloveniji in njeni bližnji okolici. Obiskovalcem predstavlja perjanico subkulturnega dogajanja, ki je Mariboru v ponos, ponovno vzpostavlja nekoč zelo dobre vezi med posameznimi centri rokovske kulture v bivši Jugoslaviji in navezuje stike z ostalimi evropskimi centri. Glasbeni izbor vključuje kvalitetna in izkušena tuja imena, mlade domače skupine pa se imajo tako priložnost predstaviti pred številnim občinstvom in izmenjati izkušnje in stike z že uveljavljenimi skupinami iz drugih kulturnih področij. V letu 2012 bo "Garage Explosion" ponudil še več, saj bo gostil svetovno znana imena tovrstne glasbe. Prireditev se na ta način postavlja ob bok tovrstnim vrhunskim mednarodnim festivalom, Maribor pa v vlogo pomembnega središča rockovske kulture jugovzhodne Evrope. Nastopili bodo:PETER PAN SPEEDROCK (Eindhoven / Nizozemska) http://website.peterpanspeedrock.nl / THE HIP PRIESTS (Nottingham / Anglija), http://www.myspace.com/hippriests, DYKEMANN FAMILY (Zagreb / Hrvaška) http://www.myspace.com/dykemannfamily, GONZALES (Trst / Italija) http://www.myspace.com/thegonzales ZMP (Slovenj Gradec / Slovenija) http://www.myspace.com/zmpband WHAT'S ON TV MAMA? (Zagreb / Hrvaška) http://www.myspace.com/tvmama DEŽURNI KRIVCI (Sveti Jurij ob Ščavnici / Slovenija) http://www.myspace.com/dezurnikrivci. Osma izvedba festivala garažnega rokenrola Garage Explosion tokrat brez velikih besed. Siti so jih. Pravijo, da jim ne zamerit. Ponujamo osem razlogov za izbrano koncertno doživetje, ples in druženje. | Maribor - Kulturni center Pekarna - dvorana Gustaf | glasba, dogodki v mestu | GARAGE EXPLOSION FESTIVAL |
| 16. 11. 2012 19.30 Vstopnina: 10 € | Big Band HRT in Vox Arsana Jazz Orkester HRT je bil ustanovljen kmalu po koncu druge svetovne vojne, v sezoni 1946/1947, a je kasneje spremenil svoje ime v Plesni orkester HRT. Vodili so ga Zlatko Černjul, Miroslav Killer, Milivoj Körbler, Nikica Kalogjera, Silvia Glojnarić in več kot 30 let Miljenko Prohaska. Jazz Orkester zdaj deluje pod vodstvom Saše Nestorovića. Je eden izmed redkih svetovnih orkestrov, predvsem radijskih, ki se ponaša z več kot 60 let neprekinjenega delovanja na radijskih in televizijskih nastopih na festivalih pop in jazz glasbe ter solo koncertih doma in v tujini (Bled, Ljubljana, Zagreb, München - v sklopu olimpijskih iger). Z orkestrom sodelujejo priznani domači in tuji jazz glasbeniki, kot so John Lewis, Arto Farmer, Lucky Thompson, Arto Taylor, Johnny Griffin, Ernie Wilkins, Ignacio Bero, Jon Fadis, Jamie Davis, Georgie Fame, Boris Kozlov, Alex Sipiaginom, Lars Moller in drugi. Vox Arsana je energičen vokalni kvartet. V njihovi odrski eksplozivnosti je zajet swing, moderni gospel, vrhunski pop ter izvirna avtorska glasba - vse skupaj je začinjeno s čutnostjo soula, harmonijami in ritmi jazza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja. Gostovali so na pomembnejših slovenskih festivalih ter državnih in drugih prireditvah in gostovali v tujini. Leta 2010 so nastopili v Parizu, kjer so pritegnili pozornost občinstva in glasbenikov ter prejeli pohvale kritikov. Sodelujejo z mnogimi priznanimi glasbeniki, med drugim z Majo Keuc, Totim Big Bandom Maribor, Alenko Gotar, Nuško Drašček, Ano Soklič ... | Ptuj - Dvorana Gimnazija Ptuj | glasba | KONCERTNI ABONMA ARSANA |
| 16. 11. 2012 20.00 Vstopnine ni | Osvetljeni (plesni filmi), Café Müller / Le Sacre du Printemps Žalostinka o ljubezni. Spominjanje, zaznamovanje, dotik. Impresivne, očitne poze. Se slačita, gledata drug v drugega, polzita iz nasprotnega si telesa. Iščeta nekaj izgubljenega - bližino. Ne vesta, kako zadovoljiti. Tečeta proti stenam, se vanje mečeta, zabijata. Padata na tla in ponovno vstaneta. Spomnita se, da sta to že počela. Pri tem želita ostati, želita postati del tega. Ločena. Objemata. On je odšel. Z zaprtimi očmi. Se približujeta drug drugemu. Čutita sebe. Plešeta. Želita povzročiti bolečino. Varujeta. Premikata ovire. Dajeta ljudem prostor. Ljubita. (Asociacije idej Raimunda Hoghea) THE RITE OF SPRING / LE SACRE DU PRINTEMPS Sacre Igorja Stravinskega je ena najbolj koreografiranih glasbenih del v plesni literaturi. Izmed mnogih koreografov je verzija Pine Bausch daleč najbolj radikalna in čustvena. Pri bojevanju z debelim slojem prsti plesalci potrdijo težavnost pomladnega obreda z dominantno fizično prisotnostjo in napetostjo. Plešejo - s težko obsodbo sledijo svojemu koreografu - za njihovo življenje. | Maribor - Kino Udarnik | film, gledališče in uprizoritvene umetnosti | MOVE TO MARIBOR |
| 16. 11. 2012 20.30 Vstopnine ni | Izzven, Patrice "Acoustic" (koncert) Na prvi in ekskluzivni slovenski nastop prihaja eden najbolj inovativnih reggae pevcev zadnjega desetletja! Edinstvena kombinacije reggae glasbe, soula in angažiranega kantavtorstva je Patricea zalučala v sam vrh evropskih lestvic in na največje evropske festivalske odre, priča pa o hkratnem vplivu mladostne ljubezni do Fele Kutija in dveh Bobov: Marleya in Dylana. Hiti Sunshine, Soulstorm, Everyday good in Up in my room so postali večne radijske uspešnice, ki jih vrtijo postaje širom Evrope. Patrice velja za izjemnega performeja, kar potrjujejo tudi njegovi nastopi z Youssou N'Dourjem v Senegalu, na Tamika Reggae Awards v New Yorku, koncerti z Manu Chaom and Damonom Albarnom (Blur) na Festival au desert ter seveda razprodane turneje, včasih tudi pred četrt milijonskim občinstvom, ki so zapisane na albumu Raw & Uncut, posnetem leta 2006. Podobno kot Nneka ali Ayo je Patrice kljub izjemni popularnosti in ekstatičnemu občinstvu ostal zvest tudi samostojnim klubskim nastopom. In čeravno postajajo ti vse bolj redki, ga bomo v Sloveniji premierno gostili na prav takšnem: glas in kitara moža, ki ima veliko povedati in čigar pozitivna energija in angažirana besedila pričajo o tem, da zgodbe o pesmih in šestih strunah še zdaleč ni konec. Patrice Bart Williams - kitare, glas, Louis Vann Johnson - kitare, glas. | Maribor - Narodni dom - Velika dvorana | glasba, dogodki v mestu | IZZVEN |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Elevators (koncert) V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V Satchmu bodo v petek nastopili Elevators. Ekipa preverjenih glasbenikov je pred več kot desetimi leti v paket visoko kakovostne glasbe zapakirala funk, jazz in rock. Glavno vlogo imajo nabrite kitarske linije, "groovy" bas in druge značilnosti glasbe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta je predvsem instrumentalna, tu in tam pa jo prekinejo hudomušni in skrbno napisani teksti. Vsekakor gre za lahkotno in igrivo godbo za vsakdan, kjer pa se nam že ob malo pozornejšem poslušanju razodene resnično mojstrstvo vsakega člana posebej. | Maribor - Klub 2012 - Satchmo | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Pero Lovšin (koncert) V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. Novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. Stari glasbeni maček Pero Lovšin bo v KGB-ju predstavil nov studijski album, ki je nastajal pod produkcijsko taktirko Lovšina in Milana Sajeta. Album Za spremembo je spet oster, udaren in aktualen, tako da kakšen od "sentišev", kot jim reče Pero sam, služi bolj za začimbo v divjih okusih rokenrola, ki jih zna Lovšin predstaviti na tako svojski način, da že leta ostaja slovenski rokerski favorit. Za spremembo torej naprej h koreninam. S Perotom Lovšinom. | Maribor - Klub KGB | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Mar Django kvartet & gost Boštjan Gombač (koncert) V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. Novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. Na odru v Baščaršiji pa se v petek obeta gypsy swing zabava s skupino Mar Django kvartet & gost Boštjan Gombač. Vitalij Osmačko, srce, duša, motor in vodja skupine Mar Django ni le odličen glasbenik ter izvrsten pevec; je tudi duhovit komunikator s publiko. Ukrajinski mojster kitare že več kot 20 let živi in ustvarja v Sloveniji. Tokrat nam bo skupina predstavila svojo uspešnico "VALS BOSTON" - album, ki je dobil nagrado Zlati petelin 2001 v kategoriji najboljši album šansona. Uigranost celotne zasedbe zagotavlja slikovit in nepozaben večer! | Maribor - Etno hiša Baščaršija | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Neisha (koncert) V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. Novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V klubu Punkt bo v petek nastopila Neisha v akustičnem triu s Tadejem Koširjem na kitari ter Goranom Moskovskim na tolkalih. Pevka, skladateljica in pianistka Neisha, ki je znana po skladbah Planet za zadet, Malo tu malo tam, Le kaj se skriva, Tiste lepe dni, Cvetni prah ljubezni ..., je prejela že vrsto glasbenih nagrad in priznanj, večkrat nastopila na velikih koncertnih odrih širom domovine in tujine ter bila imenovana za najuspešnejšo glasbeno izvajalko z največ prodanimi albumi v Sloveniji. Neisha je v izvedbi vsako leto boljša, kar vedno znova dokazuje z izjemnimi interpretacijami svojih pesmi, prek katerih iskreno pripoveduje zgodbo, hkrati pa na odru deluje sproščeno in z občinstvom komunicira, kot bi se pravkar dobili ob kozarcu dobrega vina. Vse glasbene sladokusce vabimo na enkratno glasbeno doživetje, saj bo Neisha predstavila svoje pesmi v intimni akustični različici z mojstroma perkusij in kitare. | Maribor - Klub Punkt | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnina: 7 € | TAKADIMI: StrojMachine (koncert) V sklopu letošnjega tolkalnega projekta TAKADIMI bomo priča dvema koncertoma, ki nam bosta vsak na svoj način predstavila bogastvo zvokov tolkal. 21.00: Glasbeni dialog: Bruno Domiter (SLO), bobni, Demir Slako Cupevski (MAK), bobni. V prvem delu večera bomo priča Glasbenemu dialogu bobnarskih virtuozov mlajše generacije. Predstavljena bo ritmika in zvočno bogastvo danes najbolj prepoznavnih in razširjenih tolkal bobnov. 22.00: skupina STROJMACHINE: Večer se bo nadaljeval s tolkalnim spektaklom, nastopom skupine STROJMACHINE. Predstavili bodo železni repertoar z novimi glasbenimi provokacijami, ki jih v svojih delovnih prostorih v Laškem intenzivno pripravljajo za novo prihajajočo cede ploščo. STROJMACHINE so ena redkih tolkalnih skupin na glasbeni sceni, ki ostaja zvesta DIY (do it yourself) principu in sama dela/proizvaja instrumente, na katere igrajo. Skupino sestavlja štirinajst tolkalcev, instrumentalistov in ustvarjalcev, ki skupaj že vrsto let intenzivno raziskujejo meje glasbenih možnosti. Poleg izdelave različnih tolkal so iz številnih odpadnih in uporabnih delov sestavili fantazijsko mašino - Orgle, ki je sestavljena iz delov molznega stroja, vodovodnih cevi, 50-litrskega pivovskega soda, pištol na zrak in drugih sestavnih delov. Glasbeno mašino - Orgle napajajo kompresorka pljuča pod tlakom 2,5 bara. Z elektrifikacijo in nadgradnjo obstoječih instrumentov - harfe, ki je nekakšna perkusivna bas kitara, pozavne, vigviga in drugih zvočnih materialov - STROJMACHINE vstopajo v lastno dimenzijo ustvarjanja glasbe in hipnotičnih ritmov, s katerimi iščejo prostor za melodije in harmonije. Obljubljajo nam slušno neprizanesljiv ritmični obračun in glasbeno izkušnjo, s katero bodo skušali zabrisati mejo med njimi in občinstvom. | Maribor - Kino Udarnik | glasba, dogodki v mestu | TOLKALSKI PROJEKT TAKADIMI |
| 16. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Miha Guštin-Gušti V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. Novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V petek bo v Rožmarinu Miha Guštin - Gušti predstavil svoj novi projekt 'Naša stvar'. Kot pravi sam, neizmerno rad nastopa na klubskih odrih, ravno prav velikih, da poslušalec v največji možni meri doživi koncert. Nalezljivo moč melodij hitov, starih in novih bo poleg Guštija čarala in valovila nepogrešljiva glasbena ekipa, ki Guštija spremlja v studiu in na odrih; Peter Dekleva - kitara in najnovejša pridobitev Ema Gagro - vokal, prihaja z Lošinja. Na albumu Naša stvar je 10 novih avtorskih skladb Guštija, eno skladbo je prispeval tudi Guštijev dolgoletni sodelavec na odru in v studiu, izvrsten glasbenik in čedalje bolj uveljavljen avtor, Peter Dekleva. Nova plošča je po Guštijevih besedah poklon novemu valu iz osemdesetih, ki je kot pravi izvir glasbenih idej še danes zelo vpliven pri njegovem glasbenem izražanju. | Maribor - Rožmarin | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 16. 11. 2012 22.00 Vstopnine ni | Izzven, N'Toko (koncert) Bo glasba resnično spremenila svet? Najbrž ne, toda N'Toko in njegova glasba sta priložnost, da se iz vsakokratnega pogleda v ogledalo o sebi naučimo kaj novega. Za razliko od večine ljudi na domači popularni sceni N'Toko ne molči in ne drži fige v žepu, kvečjemu se sprašuje, zakaj drugi nimajo jajc, da odkrito spregovorijo o sign of the times. Najbrž so prav njegova odkritost in družbenokritična besedila botrovala temu, da je postal najbolj cenjen slovenski raper, ki deluje onstran delitev na mainstream in underground, onstran glasbenih žanrov, mimo street culture in urbanega. Jasno: močna besedila, boste rekli. Toda tudi strastni zanos, kredibilnost, nagnjenost k eksperimentiranju in smela glasbena obdelava skupaj tvorijo edinstven spoj, zaradi katerega N'Toko sodi med najpomembnejše slovenske glasbenike zadnjih dvajset let. In pika. N'Toko - rap, beats, elektronika. | Maribor - MMC KIBLA | glasba, dogodki v mestu | IZZVEN |
| 17. 11. 2012 10.00-11.00 Vstopnine ni | Svet na dlani, vodenje v slovenskem jeziku Razstava "Svet na dlani" mlade in starejše obiskovalce popelje v čarobni svet kositrnih figur. Obiskovalci lahko potujejo po vseh kontinentih in skozi preteklost Maribora ter se potopijo v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in je največja tovrstna zbirka na območju jugovzhodne Evrope. Zbirka se s svojo celostno predstavitvijo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Sobotna javna vodenja po razstavi so namenjena tako mladim kot starejšim obiskovalcem. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 17. 11. 2012 10.00-12.00 Vstopnine ni | Mesto Goga (pravljična sobota, Nabrita Brigita) Ure pravljic za otroke v Atriju GOGA so namenjene otrokom od drugega do osmega leta in so brezplačne. Potekajo vsako soboto od 10. do 12. ure pod vodstvom mentorjev. Otroci prisluhnejo pravljici in nato iz različnih materialov ustvarjajo pravljični svet. Pravljične urice spodbujajo domišljijo in ročne spretnosti, namenjene pa so tudi druženju in širjenju bralne kulture med otroki. V soboto, 17. novembra, bodo otroci lahko prisluhnili pravljici Nabrita Brigita. | Novo mesto - Knjigarna Goga | otroška in mladinska ustvarjalnost, literatura | MESTO GOGA (HIŠA KULTURE) |
| 17. 11. 2012 10.00 Vstopnina: 5 € | Volk in kozlička Znana pravljica v novi hudomušni preobleki nagovarja na sodoben in samosvoj način. Prikazuje spretnost in pogum, ki sta potrebna za zmago nad nevarnostjo. Kdo bo koga - volk kozlička ali kozlička volka? Saj je vse samo igra, a kljub temu srečen konec pomirja. Režiser: Pavel Polák. | Maribor - Lutkovno gledališče Maribor | otroška in mladinska ustvarjalnost | LUTKE MINORITI |
| 17. 11. 2012 10.30-11.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v slovenskem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 17. 11. 2012 11.00 Vstopnine ni Registracija in informacije: 0043/6502789660 stefan.pawlata@sozialprofil.org matjaz_grahornik@yahoo.com | SLOattack - Prvi TAC turnir v Sloveniji Zahvaljujoč sodelovanju s slovenskimi prijatelji igre TAC se bodo ljudje iz Avstrije in Slovenije soočili za igralno ploščo. Različni ljudje različnih starosti in z različnimi načini življenja igrajo skupaj, se pogovarjajo, jedo, pijejo, pogovarjajo ... v Miklavžu - s tem pa poglabljajo izmenjavo med dvema državama. | Miklavž na Dravskem polju - Biljardnica Martinela | skupnost, dogodki v mestu | SLOw attack - PRVI TAC TURNIR V SLOVENIJI |
| 17. 11. 2012 11.00-12.00 Vstopnine ni | Svet na dlani, vodenje v angleškem jeziku Razstava "Svet na dlani" mlade in starejše obiskovalce popelje v čarobni svet kositrnih figur. Obiskovalci lahko potujejo po vseh kontinentih in skozi preteklost Maribora ter se potopijo v pravljični svet. V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo več kot 40.000 kositrnih in svinčenih figur, ki izvirajo iz časa od konca 17. do prve tretjine 20. stoletja in je največja tovrstna zbirka na območju jugovzhodne Evrope. Zbirka se s svojo celostno predstavitvijo postavlja ob bok najpomembnejšim evropskim muzejem v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji in Veliki Britaniji, ki hranijo kositrne figure. Sobotna javna vodenja po razstavi so namenjena tako mladim kot starejšim obiskovalcem. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Kino Partizan | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 17. 11. 2012 11.30-12.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v angleškem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 17. 11. 2012-25. 11. 2012 12.00-20.00 Cena menija: 12 € | Prestolnica okusov - Teden restavracij | Maribor - Po Sloveniji | dogodki v mestu | PRESTOLNICA OKUSOV |
| 17. 11. 2012 17.00-19.00 Vstopnine ni | Literarna hiša (PESEM.SI, predstavitev pesnikov in pesniškega portala) V Literarni hiši bo potekal literarni večer PESEM.SI, predstavitev pesnikov in pesniškega portala. | Maribor - Literarna hiša | literatura | LITERARNA HIŠA |
| 17. 11. 2012 18.00-22.00 Vstopnine ni | VELEBLAGOVNICA SITULA, Keltski pir: Crvena zvezda diva- Krka (projekcija) Keltski pir (po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: pír -a m (i?) knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo). Posebna značilnost keltskega življenja so bile gostije ali pojedine, na katerih so udeleženci izražali svojo pripadnost, se hvalili s svojo junaško preteklostjo in demonstrirali svoj družbeni položaj. Gostije so imele svoj poseben in točno določen protokol, ne malokdaj pa so se sprevrgle v pravo pravcato žurko v sodobnem pomenu besede. Ob projekcijah novodobnih gladiatorjev se prepletajo zgodbe Keltov z zgodbami današnjega športa. | Novo mesto - Kavarna Situla | znanje, film | VELEBLAGOVNICA SITULA |
| 17. 11. 2012 19.00-21.00 Vstopnine ni | Evropski pesniški turnir Pesniki bodo v živo interpretirali svojo pesem v izvirnem jeziku, ob tem bo projicirana pesem v originalnem jeziku, v slovenščini in angleščini. Dramski igralec pa jo bo po nastopu avtorja interpretiral še v slovenščini. Strokovna komisija EPT, sestavljena iz slovenskih in tujih strokovnjakov za poezijo (trije člani), bo izbrala najboljšo pesem in avtorju podelila naslov Evropski vitez poezije. Občinstvo bo brezplačno dobilo zbornike, da bodo lažje sledili poeziji in jo primerjali, saj bodo tudi sami z glasovanjem izbrali svojega zmagovalca. | Maribor - SNG Maribor - Stara dvorana | literatura | EVROPSKI PESNIŠKI TURNIR |
| 17. 11. 2012 20.00 Vstopnine ni | Plesna predstava Ženski kupe Koreografija in ples: Tina Benko in Neža Jamnikar / Festival Velenje - Plesni teater Velenje | Velenje - Dom kulture Velenje | otroška in mladinska ustvarjalnost | PIKIN FESTIVAL |
| 17. 11. 2012 20.30 Vstopnine ni | Izzven, Najoua (koncert) Do pred nekaj leti je veljalo, da neevropske glasbe najbolj bohotno cvetijo na Štajerskem, kjer je vzklila vrsta etno in etnojazzovskih glasbenikov, ki preigravajo afriške, balkanske, arabske in orientalne godbe. A to že nekaj časa ne drži več: nov dosežek prihaja izpod prstov Sama Kutina, ki ga poznamo mdr. iz projekta Čarangi, kjer sta se z bratom Janijem preizkusila v indijski glasbi. V tandemu Najoua Samu mu družbo dela Ana Kravanja z nadvse neobičajno, za naše kraje tudi edinstveno kombinacijo kalimb. To afriško glasbilo s kovinskimi jezički, na katere se igra predvsem s palci in ga poznamo tudi pod imenom mbira ali palčni klavir, prihaja iz podsaharske Afrike in daje na njunih nastopih vtis omamne repetitivnosti, saj glasbenika v ponavljajoče se zanke dodajata nove in nove melodije, medtem ko se v ozadju razpleta njun lasten pogled na afriško izročilo. | Maribor - Narodni dom - Mali oder | glasba, dogodki v mestu | IZZVEN |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Pliš (koncert) V petek, 16. Novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V Sodnem stolpu bodo v soboto zabavali Pliš. Pliš je glasbeno zavezništvo štirih kreativnih fac, ki so ga sklenili zato, da popestrijo svet: kontrabasist, kitarist, skladatelj in vodja zasedbe Marko Gregorič, pevka Aleksandra Ilijevski, pianist, skladatelj in aranžer Sebastijan Duh in tolkalist Blaž Korez. Osnovna misel akustične skupine je, da delajo zares dobre skladbe in poznavalci in ljubitelji prikimavajo, da so na pravi poti. Pliš je novo glasbeno zavezništvo dobre muzike, dobrih besedil in vrhunske izvedbe. | Maribor - Sodni stolp | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Vasko Atanasovski (koncert) V petek, 16. novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. Vasko Atanasovski, eden najboljših in ustvarjalnih multi instrumentalnih solistov, bo nastopil v soboto v klubu Punkt. Priznani skladatelj nam bo predstavil svojo strastno, poskočno in vedro glasbo v triu, ki ga sestavljajo izkušeni virtuozi s širokim glasbenim obzorjem. Radožive ritme bosta popestrila in obogatila Marjan Stanić, virtuoz na bobnih in tolkalih ter subtilen kitarist Dejan Lapanja, znan po energičnosti in natančnosti v izvajanju glasbe. | Maribor - Klub Punkt | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Šukar (koncert) V petek, 16. novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V soboto zvečer bodo v Baščaršiji nastopili Šukar, slovenska tamburaška zasedba, glasbena skupina, ki igra pretežno Romsko glasbo. Šukar je prva slovenska zasedba, ki je z Romsko glasbo seznanjala domačo javnost in melodije, s svojim nastopi, sočasno širila tudi zunaj meja Slovenije. Preigravanje Romske glasbe je za Šukarje veselje, je strast in je način za izražanje najglobljih čustev. Njihove melodije se dotaknejo vsakogar. In Šukarji vas vabijo, da tudi vi uživate z njimi! | Maribor - Etno hiša Baščaršija | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Muff (koncert) V petek, 16. novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. Akustični vikend se nadaljuje v soboto, ko bodo v Rožmarinu nastopili Muff. Muff so glasbeni projekt kitarista Tadeja Koširja in producenta Cazzafure, ki je dokončno zaživel, ko sta se jima pridružila še pevka Senidah ter baskitarist Gregor Robić, kasneje pa še klaviaturist Miha Gorše in bobnar Dorian Granda. Kar se je začelo kot glasbeni projekt, je danes dobro uigran band. Mlada ekipa za svoj prvi singel predstavlja razigrano in nalezljivo skladbo Ti daješ, ki je bila zagotovo ena izmed uspešnic letošnjega poletja. | Maribor - Po mestu | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Ko sem bil mrtev (When I Was Dead) | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, MI2 (koncert) V petek, 16. novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. Mi2, skupina, ki jo odlikujejo energični in duhoviti živi nastopi, bo v soboto zabavala v KGB-ju. Album Rokenrol, ki so ga izdali ob 15-letnici svojega delovanja, v letu 2010, predstavlja krono njihovega glasbenega ustvarjanja. Javnosti z njega predstavijo kar 10 različnih singlov, največ uspeha med njimi pa sta požela uspešnici Štajersko nebo in Sladka kot med. Na odru se jim je pridružil kitarist Boštjan Imenšek. V letu 2011 so se Mi2 že drugič odzvali povabilu Jureta Longyke za nastop v oddaji Izštekani. Nastala je akustična izvedba nastopa, v kateri občasno nastopajo po klubih in drugih manjših koncertnih prizoriščih. | Maribor - Klub KGB | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 21.00 Vstopnine ni | Akustični vikend v Mariboru, Dan D (koncert) V petek, 16. novembra, in v soboto, 17. novembra, bo na sedmih prizoriščih v Evropski prestolnici kulture nastopilo 12 bandov, ki se bodo tokrat predstavili v izključno akustični verziji. Zaživeli bodo klubski odri v Rožmarinu, Satchmu, KGB-ju, Narodnem domu, Sodnem stolpu, klubu Punkt ter v Baščaršiji. V Satchmu bodo v soboto nastopili Dan D, ki jesenski del koncertiranja nadaljujejo v presenetljivo predrugačeni različici. Potem ko so se pred leti že predstavili v akustični preobleki, so se tokrat odločili poseči po še bolj minimalističnem glasbenem izrazu. Projekt 'Tiho' se od 'Izštekanega' razlikuje v zelo pomembni 'sestavini': inštrumentih. Zasedba se je namreč odločila za konkretno spremembo in namesto manj varnega okolja že ustaljenih akustičnih (akustične kitare, boben, klavir ipd.) posegla po nekonvencionalnih, za današnji čas precej eksotičnih in 'odštekanih' glasbilih (žlica, kuhalnica, ribežen, zvončki, bisernica, ukulele, bariton, steklenice ...). Izvedbe že znanih pesmi so postale tako pristne, nezlagane in neposredne, da jih bodo poslušalci lahko spoznavali čisto od blizu v njihovi najbolj 'slečeni' formi. | Maribor - Klub 2012 - Satchmo | glasba, dogodki v mestu | AKUSTIČNI VIKEND V MARIBORU |
| 17. 11. 2012 22.00 Vstopnine ni | Izzven, Reut Regev's R*time (koncert) Izraelska pozavnistka Reut Regev je - kot se pogovorno reče - "z dušo in telesom glasbi" že od svojega petega leta starosti. Kalila se je v številnih domačih jazzovskih zasedbah, odslužila izraelsko vojsko v orkestru s pozavno v roki ter se po selitvi v New York vključila v tamkajšnje zasedbe. Že leta 2004 si je prislužila nagrado za "Best new talent" revije All about jazz. Sodelovala je z vidnimi predstavniki tamkajšnje kreativne scene: Anthonyem Braxtonom, Butchem Morrisem, Frankom Londonom in številnimi drugimi, vse na stičišču med jazzom, latinskoameriško glasbo, židovskim klezmerjem in rock glasbo. Njeni sodelavci so Dave Douglas, Joe Bataan, John Tchicai, Tito Puente Jr., Chocolate Genius, Marc Anthony in številni drugi. R*Time je njena prva lastna zasedba, ki se neobremenjeno napaja iz veselja do različnih glasbenih slogov, ki jih druži predvsem njena občudovanja vredna energija, enciklopedično znanje ter telepatska komunikacija z bobnarjem (in partnerjem) Igalom Fonijem. Reut Regev - pozavna, Andrea Castelli - bas, Igal Foni - bobni, tolkala. | Maribor - Narodni dom - Mali oder | glasba, dogodki v mestu | IZZVEN |
| 18. 11. 2012 10.30-11.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v slovenskem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljali v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 18. 11. 2012 11.00 Vstopnine ni | OSKAR KOKOSCHKA, zgodnja grafična dela in njegov vpliv na Elso Kasimir Oeltjen in Jana Oeltjena (vodstvo po razstavi) Vodi kustosinja razstave Andreja Borin. Oskar Kokoschka je eden najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in eden najvidnejših predstavnikov ekspresionistične smeri. Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in pisanjem. Razstava predstavlja njegov zgodnji grafični opus od kartic v secesijskem duhu za Dunajske delavnice in ilustracij za knjige do ekspresivnega litografskega ciklusa Uklenjeni Kolumbus, v katerem izpoveduje usoden ljubezenski odnos z Almo Mahler, pa do izvrstnih portretov v tehniki litografije. Razstava osvetljuje tudi umetnikov vpliv na zakonca Oeltjen, ki sta se v prvem desetletju preteklega stoletja na Dunaju gibala v krogu Oskarja Kokoschke, sicer pa sta bila tesno povezana s Ptujem. Vodenje bo na primeru razstavljenih del tako povezalo lokalni kontekst z evropskim in osebni kontekst z umetniškim. Razstava je plod sodelovanja Avstrijskega kulturnega Foruma, Univerze za uporabne umetnosti Dunaj, zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Kustosinja razstave: Andreja Borin. Odpiralni čas: od torka do petka med 10. in 16. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro. | Ptuj - Miheličeva galerija | skupnost, razstave in vizualna umetnost | OSKAR KOKOSCHKA |
| 18. 11. 2012 11.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Trgovina za vogalom (The Shop Around the Corner) | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 18. 11. 2012 11.30-12.30 Vstopnine ni | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI, Kipi bratov Straub (vodenje v angleškem jeziku) Z razstavo "Evropa v muzeju, muzej v Evropi" muzej spodbuja mobilnost evropskih muzejskih zbirk in predmetov ter muzej izpostavlja kot dediča evropske tradicije. Prikaz muzejske zbirke pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačilne kulture od 16. stoletja do danes bodo dopolnili z izbranimi eksponati iz priznanih evropskih muzejev. S tem želijo poudariti skupno evropsko identiteto in hkrati vključiti kulturno dediščino Štajerske v širši evropski prostor. Obsežno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor bodo tako od začetka oktobra do konca decembra leta 2012 obogatila priznana in cenjena evropska dela s področja likovne in uporabne umetnosti. Štirje razstavni sklopi - razstave pohištva, slikarstva, kiparstva in oblačil - bodo Maribor popeljala v družbo svetovne kulturne dediščine. Muzejsko pripoved bodo spremljala predavanja tujih in domačih strokovnjakov. Na razstavi "Kipi bratov Straub" so na ogled dela bratov Jožefa, Filipa Jakoba in Janeza Krstnika iz družine Straub, ki se uvršča med najpomembnejše družine kiparjev na območju Srednje Evrope v obdobju baroka. Razstavo je Pokrajinski muzej Maribor pripravil v sodelovanju z Bavarskim nacionalnim muzejem iz Münchna. Odpiralni čas: vsak dan: 9.00-13.00 in 16.00-20.00; PRAZNIKI ZAPRTO. | Maribor - Pokrajinski muzej Maribor - Viteška dvorana | razstave in vizualna umetnost | EVROPA V MUZEJU - MUZEJ V EVROPI |
| 18. 11. 2012 19.30 Vstopnina: 35 €, 32 €, 29 €, 23 € | Narodni orkester iz Belgije Dirigent: Stefan Blunier. Solistka: Alice Sara Ott, klavir. Spored:Jean Sibelius: Labod s Tuonele, op. 22, št. 2, Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 6, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64. | Maribor - Dvorana Union | glasba | ORKESTRSKI IN KOMORNI CIKEL |
| 18. 11. 2012 20.00 Vstopnina: 4 €, 3 € (študentje, dijaki in upokojenci) | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU, Portugalski filmski teden | Maribor - Kino Udarnik | film | KINEMATOGRAFSKA DEJAVNOST V MARIBORU |
| 18. 11. 2012 20.30 Vstopnina: 10 € (predprodaja) , 15 € (na dan koncerta) | Izzven, Voodoo Chile - Jimi Hendrix 70th Birthday Tribute (koncert) Če ne bi Jimi Hendrix leta 1970 prestopil v zloglasni "Klub 27", bi prav ta mesec naštel 70. let. Obletnica enega najbolj vplivnih glasbenikov vseh časov je zadosten razlog, da se je na evropsko turnejo podal trio superlative: Ronnie Drayton med strunarskimi kolegi velja za genija blues in rock kitare, saj je svoj značilen zvok zapisal na več kot 500 albumov ter v živo nastopal z glasbeniki, kot so Alicia Keys, Robert Palmer, Billy Joel, Lauryn Hill, Mary J. Blige, The B-52s ter neštetimi drugimi. T.M. Stevens je institucija mogočnega zvoka bas kitare: zaslovel je kot član zasedb Jamesa Browna, igral pa tudi pri Joe Cockerju, Tini Turner, Steve Vaiju in kot redni član skupine The Pretenders. Tudi bobnar Keith LeBlanc je legenda, saj je bil udeležen pri prelomnih rap in hip-hop albumih skupin The Sugarhill Gang in Grandmaster Flash, v studijski produkciji pa je igral pri Jamesu Brownu, Sealu, R.E.M., The Cure, Peteru Gabrielu in mnogih drugih. Pozabite torej neštete ponaredke Hendrixove glasbe, senzacionalni trio Voodoo chile se bo ob uradni podpori Hendrixove družine na ekskluzivnem slovenskem nastopu približal izvornemu Hendrixu kot nihče drug. Če v šestdesetih niste bili zraven, je to vaša zadnja priložnost! (ZDA; Velika Britanija) Ronnie Drayton - kitare, glas, T.M. Stevens - bas, Keith LeBlanc - bobni | Maribor - Klub 2012 - Satchmo | glasba | IZZVEN |