Preobrat: Danes si Bruselj vse bolj želi Turčije
Koper, 7. novembra 2012 - Slovenski gospodarstveniki danes o turškem trgu govorijo v samih superlativih, od najhitreje rastočega evropskega gospodarstva s strateško geografsko-politično lego, do države z uspešnimi gospodarskimi reformami in dobrimi infrastrukturnimi povezavami. Slednje dokazuje tudi to, da prav vsak dan odpelje kompozicija tovornega vlaka na relaciji Ljubljana - Istanbul.
Zelo likviden kapitalski trg, ekonomska ter politična stabilnost in priložnosti za ponudbo velikega števila izdelkov, saj turški trg dosega eno najvišjih stopenj rasti v svetu - v letu 2011 je bila rast turškega bruto domačega proizvoda kar 8,5 % - ter bližina Slovenije pa še dodatno govorijo v prid temu, da je Turčija strateški trg za nas, so se strinjali udeleženci današnjega strokovnega srečanja Izzivi in priložnosti na hitro razvijajočih se trgih, ki ga je v Kopru pripravilo Združenje Alumni Fakultete za management.
Na strokovnem srečanju Turčija - strateški trg za Slovenijo, ki je potekalo 7. novembra 2012 na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, so sodelovali direktor Centra za mednarodno poslovanje Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, direktor podjetja Adria kombi Rok Svetek, vodja prodaje podjetja Lama Dekani Dean Kočevar in izredni profesor mednarodnega poslovanja na Fakulteti za management dr. Dragan Kesič. Srečanja pa so se udeležili številni predstavniki gospodarstva, podjetništva, javne sfere ter študenti in diplomanti, manjkala pa ni tudi skupina Turkov, ki strateško sodeluje s slovenskimi poslovneži.
Cantarutti je izpostavil, da ima Turčija s 77 milijoni prebivalcev največjo populacijo delovno sposobnih ljudi v Evropi, ki so dobro izobraženi, za nameček pa so ti v primerjavi z drugimi evropskimi državami cenejši, a dosti bolj produktivni. Ta država tako postaja pomembna gospodarska partnerica Slovenije, kar dokazuje povečanje izvoza in uvoza v zadnjih letih. Naša država se tega zaveda, zato pomaga slovenskim podjetjem pri vstopu in poslovanju na turškem trgu, od programa "Go International Slovenia", posebne delovne skupine za Turčijo in uspešnim kreiranjem mreže kontaktov v različnih oblikah, do veleposlaništva Republike Slovenije v Ankari, ekonomskega svetovalca v Istanbulu, častnih konzulov v večjih mestih in nenazadnje tudi veleposlaništva Republike Turčije v Ljubljani.
Iz Turčije Slovenija uvaža predvsem osebne avtomobile in druga tovorna vozila, belo tehniko, farmacevtske in tobačne izdelke, mineralna goriva in olja ter avtomobilske gume. Izvažamo pa električne stroje in naprave za gospodinjstvo, druge aparate in opremo, valjarniška ogrdoja, jedrsko opremo, papir in karton, barvila ter izdelke iz aluminija, je blagovno izmenjavo predstavil profesor dr. Kesič. V državi, ki je za 43 % večja od največje države EU (Francija), živi kar 70 % ljudi v mestih. Dr. Kesič je poudaril, da je Turčija v zadnjem desetletju uspešno izvedla številne reforme, zajezila inflacijo, postavila temelje svojega strateškega gospodarskega razvoja, ter kar potrojila svoj bruto domači proizvod, kar je redkost v svetu.
Za podjetje, ki danes ustvari 85 % prihodkov v tujini in ima dnevno na progi več kot 35 vlakovnih kompozicij in enega od teh tudi na relaciji Ljubljana - Istanbul in za človeka, ki že več kot 30 let hodi v Turčijo, se zaveda, da je osnova za dober posel v Turčiji biti informiran o tej deželi, od vere in kulture do športa in o drugih vsakdanjih stvareh. Svetek opaža, da se je Turčija v teh treh desetletjih izjemno razvila, a še vedno je za tuje podjetje velika prednost, če imaš tam turško govorečega predstavnika. Adria kombi se je letos po izboru poslovnega dnevnika Finance uvrstila na sam vrh najboljših logističnih podjetij v naši državi, saj je v zadnjem letu skoraj potrojila dobiček, hkrati pa ima najvišjo dodano vrednost na zaposlenega (391.000 evrov) med največjimi družbami v tej panogi.
Podjetje Lama Dekani, največja članica angleške družbe Titus Group, ki deluje na področju pohištvenega okovja v 60 državah, pa je pri poslovanju na turškem trgu spoznala, da je bila izjemno pomembna vztrajnost in najti prave ljudi. Po besedah prvega moža prodaje, Kočevarja, je bil zanje ključen neposredni dialog z industrijo in drugimi strateškim partnerji s področja razvoja, proizvodnje in tehnologije. Tako jim je uspelo v zadnjih treh letih na tem trgu prihodke več kot podvojiti in je turški trg danes za skupino Titus četrti največji trg z nadaljnjimi smelimi načrti.
Turčija danes torej ni le turistična velesila, čeprav je ta dežela ena najbolj obiskanih na svetu in je ta panoga pri njih vodilna v storitveni industriji; za večino svetovnih držav je ena najpomembnejših trgovinskih partneric, ker ima dinamično tržno gospodarstvo, je v carinski uniji z EU, četrti izvoznik tekstila in tretji izvoznik tobaka na svetu in prvi proizvajalec elektronike in drugi bele tehnike v Evropi ter z močno avtomobilsko in agroživilsko industrijo. Dr. Kesič je poudaril pomen nadaljnjega razvoja turškega gospodarstva, saj ima Turčija zelo ambiciozen strateški načrt, da bo do leta 2023, ko bo praznovala 100. obletnico moderne turške republike, ki jo je utemeljil Mustafa Kemal Ataturk, postati deseto največje gospodarstvo sveta.
Fakulteta za management s tovrstnimi razpravami - tokratna je bila že šesta v nizu Izzivi in priložnost na hitro razvijajočih se trgih - vzpostavlja vse tesnejše vezi s slovenskimi podjetji z namenom hitreje in uspešneje prenašati znanje sodobnega managementa v prakso, izmenjevati izkušnje in krepiti medsebojno dolgoročno sodelovanje.
Za dodatne informacije
Dejan Šraml
Odnosi z javnostmi ǀ PR Consultant
Univerza na Primorskem ǀ University of Primorska
Fakulteta za management ǀ Faculty of Management
Cankarjeva 5, p.p. 345 ǀ SI-6104 Koper ǀ Slovenija
Tel.: 00386 (0)5 610 20 16 ǀ Fax: 00386 (0)5 610 20 15
dejan.sraml@fm-kp.si ǀ www.fm-kp.si