Ugledno priznanje matičnim celicam
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo sta prejela strokovnjaka za matične celice, ki sta odkrila, kako je mogoče odrasle matične celice reprogramirati nazaj v njihovo izvorno obliko. Njuno odkritje potrjuje pomembno vlogo, ki jo matične celice danes že imajo pri zdravljenju. S podelitvijo prestižne Nobelove nagrade znanstvenikom na področju medicine je ključna vloga teh celic postala še bolj prepoznavna. Prav tako pa priča o tem, kako pomembna je shranitev matičnih celic ob rojstvu.
Dr. John Gurdon in dr. Shinya Yamanaka sta za svoje pionirsko delo na področju raziskovanja matičnih celic prejela ugledno Nobelovo nagrado. Odkrila sta, da je odrasle celice možno reprogramirati tako, da postanejo pluripotentne. Ugotovila sta, da je s pomočjo določenih faktorjev možno zaustaviti proces staranja celic in jih reprogramirati, da ponovno postanejo zmožne tvoriti različna tkiva. Slovenska strokovnjakinja in doktorica znanosti na področju klinične biokemije in laboratorijske biomedicine dr. Špela Magister komentira: "Iznajdba reprogramiranja odraslih celic v inducirane pluripotentne matične celice (IPC) je velik dosežek znanosti. Odpira nove možnosti raziskovanja in zdravljenja, hkrati pa je podkrepila že tako pomembno vlogo matičnih celic pri sodobnem zdravljenju."
Ugotovitve dr. Gurdona in dr. Yamanake še dodatno krepijo pomembno vlogo, ki jo matične celice že imajo v medicini. S hitrim napredkom raziskovalcev na tem področju pa popolnoma nov pomen dobiva tudi shranjevanje matičnih celic ob rojstvu otroka. Večina študij kaže na to, da stopnje reprogramiranja celic v IPC predstavljajo tveganje za nastanek tumorskih tvorb. Te omejitve poskušajo odpraviti s pomočjo novih tehnik in vpeljave direktnega reprogramiranja celic. "Zaenkrat pri reprogramiranju celic v IPC obstaja nevarnost nastanka tumorja in se še ne uporabljajo za zdravljenje. Težko je predvideti, kdaj bo postopek varen za uporabo v klinične namene, poleg tega pa je tukaj vprašljiva tudi cena postopka. Seveda pa IPC predstavljajo za raziskovalce po- membno možnost za študije bolezni in uporabo tako pridobljenih ugotovitev za kasnejše klinične aplikacije", pove dr. Špela Magister. "Za razliko od IPC, matičnih celic iz popkovnične krvi ni potrebno reprogramirati, kar predstavlja manjšo možnost, da bi šlo v postopku kaj narobe. Matične celice iz popkovnice so mlajše, boljše kakovosti in takoj na voljo za uporabo pri zdravljenju. Po drugi strani pa IPC še niso del standardiziranih kliničnih procedur in ni znano, kdaj bodo dosegljive za uporabo zunaj laboratorija. Uporabljale naj bi se predvsem za zdravljenje v regenerativni medicini, matične celice iz popkovnične krvi pa se že uporabljajo za zdravljenje različnih vrst raka, bolezni kostnega mozga, prirojenih motenj hemoglobina in metabolizma in prirojenih bolezni imunskega sistema," še pove dr. Magistrova.
Tako inducirane matične celice, kot tudi matične celice iz popkovnične krvi in tkiva popkovnice so pluripotentne in so zaradi te lastnosti uporabne namesto etično spornih embionalnih matičnih celic, pridobljenih iz zarodkov. Letošnjo Nobelovo nagrado so tako pozdravili tudi številni cerkveni predstavniki, saj pomeni potrditev etično nespornih poti pridobivanja matičnih celic.
Da sta popkovnična kri in tkivo popkovnice primeren in dragocen vir matičnih celic, je potrdila tudi najpomembnejša katoliška univerza "Università Cattolica del Sacro Cuore" (UCSC), ki sodeluje s skupino Cryo-Save, največjo vodilno zasebno banko za shranjevanje matičnih celic. Namen partnerstva, ki temelji na prepričanju v potencial matičnih celic za zdravljenje, je sodelovanje pri ozaveščanju o pomenu in izboljšanju poznavanja možnosti shranjevanja matičnih celic iz popkovnične krvi iz tkiva popkovnice.
Trenutno poteka več kot 4.000 kliničnih študij, ki vključujejo matične celice, kar bo zagotovo vplivalo na njihovo uporabno vrednost v prihodnje . Popkovnična kri danes predstavlja enakovreden vir matičnih celic kostnemu mozgu in jo uspešno uporabljajo za zdravljenje malignih in nemalignih bolezni, ki se sicer zdravijo s presaditvijo kostnega mozga. Že danes se matične celice iz popkovnične krvi uporabljajo pri zdravljenju več kot 70 bolezni. Za številne od teh bolezni je presaditev matičnih celic standarden postopek. Od prve uspešne presaditve matičnih celic iz popkovnične krvi leta 1988 so opravili že več kot 25.ooo presaditev. V splošnem pa vsako leto opravijo približno 3.000 tovrstnih presaditev.