Ekipa raziskovalcev UL FGG razvija metodo za oceno dosega poplavljanja morja ter oceno poplavne škode za objekte kulturne in stavbne dediščine na območju slovenske Istre

Dvigovanje morja je realnost in problematika, ki se ji v prihodnosti ne bomo mogli izogniti, saj se posledice dviga morske gladine v mnogih delih sveta odražajo v naraščajoči pogostosti in intenzivnosti poplav morja. Zaradi geografske lege pričakujemo, da bodo obalna območja v slovenski Istri (Piran, Izola, Koper) vse bolj izpostavljena vplivom dviga morske gladine, kar prinaša gospodarske, socialne in ekološke posledice.

Perečo problematiko se je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo odločila nasloviti ekipa raziskovalcev z dr. Andrejem Kryžanowskim na čelu, ki želijo v svojem ciljnem raziskovalnem projektu Razvoj metode za oceno dosega poplavljanja morja ter oceno poplavne škode za objekte kulturne in stavbne dediščine na območju slovenske Istre opredeliti karakteristične poplavne dogodke, nadgraditi metodologijo za račun poplavnih škod zaradi poplav morja in metodologijo za določitev poplavnih škod na objektih stavbne kulturne dediščine ter razviti in nadgraditi aplikacijo KRPAN (Kumulativni Računi Poplavnih škod in Analize) z modulom za določitev škode zaradi poplavljanja morja.

Povečanje ekstremnih morskih poplav in ogromna pričakovana letna škoda

Ekipa raziskovalcev UL FGG je v analizi vpliva različnih scenarijev dviga srednje gladine morja zaradi podnebnih sprememb na poplavno ogroženost in pričakovano škodo zaradi poplav na območju mesta Piran ugotovila, da se bo pogostost pojavljanja sedanjih ekstremnih morskih poplav na slovenski obali dramatično povečala za približno faktor 2 za vsakih 10 cm dviga morske gladine, kar v naravi pomeni, da se povratna doba poplavnega dogodka prepolovi: 100 letna voda postane 50 letna itd.

Pričakovana letna škoda, ki omogoča upoštevanje povratnih dob poplavnih dogodkov in škode, ki jo povzročijo, je za sedanje stanje ocenjena na pribl. 0,68 milijona EUR/leto. V primeru dviga morske gladine za 30 cm do leta 2100 se bo pričakovana letna škoda povečala na 2,4 milijona EUR/leto, pri čemer bo večina škode zaradi poplav na stanovanjskih objektih. Najbolj črnogled scenarij dviga morske gladine pa bi pričakovano letno škodo povečal na 10,2 milijona EUR/leto.

Poplavam so najbolj izpostavljeni stanovanjski objekti, problematično pa je tudi povečanje poplavne škode na ostalih ranljivih elementih, kot so npr. različni objekti gospodarske javne infrastrukture.

Nujnost sprejetja in izvedbe protipoplavnih ukrepov

Projekt osvetljuje vse večjo pojavnost ekstremnih dogodkov zaradi dvigovanja morske gladine, s čimer se povečuje poplavna škoda, ter vse bolj izpostavlja nujnost za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Dejstvo je, da se bo brez izvedbe protipoplavnih ukrepov škoda zaradi poplav na območju Pirana v prihodnosti izjemno povečala, mesto pa se bo moralo soočiti z vse večjimi posledicami poplav, ki bodo močno vplivale na normalno delovanje urbanih površin.

Vodja projekta, dr. Andrej Kryžanowski, pravi: ''Problematika dvigovanja morske gladine zaradi svoje specifičnosti v Sloveniji ni tako prepoznana kot poplave celinskih voda. Plimne poplave morja niso tako pogoste kot poplave celinskih voda, zato ima tudi načrtovanje ukrepanja v primeru poplav celinskih voda pri nas nesporno daljšo tradicijo. Plimne poplave morja pa so zaradi svoje specifike popolnoma drugačne in zahtevajo tudi drugačna ukrepanja. Morda dobre rešitve ukrepanja pri poplavah celinskih voda pri poplavah morja niso ustrezne in učinkovite, in lahko v skrajnem primeru tudi poslabšajo poplavno varnost. Zato je eden ciljev tega raziskovalnega projekta tudi osveščanje strokovne in ostale javnosti o problematiki poplave morja in potrebnosti specifičnega pristopa pri načrtovanju ukrepanja v poplavnih razmerah.''

Projekt je v fazi izvedbe in se bo predvidoma zaključil maja 2025. Financira ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).