Evropski dan ozaveščanja o antibiotikih 2013: EU krepi boj proti bakterijam, odpornim proti zdravilom
Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Maribor, ki deluje v okviru Zavoda PIP, opozarja na evropski dan ozaveščanja o antibiotikih. Gre za evropsko zdravstveno pobudo, ki je organizirana vsako leto 18. novembra za ozaveščanje o nevarnostih, ki jih za javno zdravje predstavlja odpornost na antibiotike ter o njihovi preudarni rabi. Najnovejši podatki potrjujejo, da število bolnikov, okuženih z odpornimi bakterijami, v Evropski uniji narašča, ter da je odpornost bakterij na antibiotike velika grožnja za javno zdravje.
Namen evropskega dneva ozaveščanja o antibiotikih je poudariti pomen odgovorne uporabe antibiotikov s prenehanjem nepotrebne uporabe antibiotikov in spodbujanjem ljudi k upoštevanju navodil zdravnikov o pravilnem jemanju antibiotikov.
Odgovorna uporaba antibiotikov lahko pomaga zaustaviti širjenje odpornih bakterij in ohraniti učinkovitost antibiotikov za uporabo v prihodnjih generacijah.
Raziskava1, ki jo je Evropska komisija objavila v petek, kaže na zmanjšanje rabe antibiotikov pri ljudeh od leta 2009 in vse večjo ozaveščenost javnosti, da antibiotiki ne ubijajo virusov. Vendar pa so to pozitivno novico zasenčili vzporedno objavljeni podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki kažejo na znatno razširitev gramnegativnih bakterij v Evropi, ki so odporne proti več zdravilom, tudi proti najmočnejšim antibiotikom iz skupine karbapenemi, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Komisija zato krepi boj proti protimikrobni odpornosti s financiranjem 15 novih raziskovalnih projektov (MEMO/13/996) in z usklajenimi pravili za zbiranje podatkov o protimikrobni odpornosti, povezani z živalmi in hrano (MEMO/13/994).
Evropski komisar za zdravje Tonio Borg je dejal: "Zelo sem zaskrbljen zaradi dejstva, da so antibiotiki, ki so nam omogočili zdravljenje prej smrtno nevarnih bakterijskih okužb in rešili številna življenja, zdaj vse manj učinkoviti. Ne morem dovolj poudariti, kako resno jemlje Komisija izziv, ki ga predstavlja protimikrobna odpornost. Komisija je še vedno odločno zavezana k uresničevanju svojega akcijskega načrta za odpravljanje protimikrobne odpornosti pri ljudeh in živalih na usklajen način."
Evropska komisarka za raziskave in inovacije Máire Geoghegan-Quinn je dodala: "Raziskave in inovacije so nujne, če želimo preobrat na področju protimikrobne odpornosti. Ti novi projekti bodo močno prispevali k že odličnemu tekočemu delu za razvoj novih zdravil in zdravljenj. Zlasti me veseli, da je tako veliko malih podjetij partnerjev v teh projektih, kar bi rada videla v celotnem novem programu EU za raziskave Obzorje 2020."
Akcijski načrt: stanje
Akcijski načrt Komisije iz novembra 20112 za preprečitev nadaljnjega širjenja protimikrobne odpornosti določa sedem ključnih področij, na katerih so ukrepi najnujnejši: 1) zagotavljanje ustrezne uporabe protimikrobnih snovi pri ljudeh in živalih, 2) preprečevanje mikrobnih okužb in njihovega širjenja, 3) razvoj novih učinkovitih protimikrobnih snovi ali alternativnih oblik zdravljenja, 4) sodelovanje z mednarodnimi partnerji za zmanjšanje tveganj protimikrobne odpornosti, 5) izboljšanje spremljanja in nadzora pri zdravljenju ljudi in živali, 6) raziskave in inovacije ter 7) obveščanje, izobraževanje in usposabljanje. Dve leti od začetka petletnega načrta je bil dosežen bistven napredek na večini področij, zlasti:
Raziskave in inovacije: EU je vložila okrog 800 milijonov evrov v raziskave, povezane s protimikrobno odpornostjo, vključno s pobudo za inovativna zdravila. Komisija je danes napovedala začetek 15 novih raziskovalnih projektov, za katere bo iz proračuna EU namenjen skupni prispevek v višini 91 milijonov evrov. Okrog 44 malih in srednjih podjetij ter univerz in drugih raziskovalnih organizacij, ki so vključeni v projekte, bo razvilo nove protimikrobne snovi ali alternative, kot so fagi in cepiva. Obravnavali bodo tudi odpornost proti antibiotikom v verigi preskrbe s hrano in preučevali nanotehnologijo, ki bi lahko zagotovila protimikrobne snovi.
Izboljšanje spremljanja in nadzora: Veliko truda je bilo vloženega v krepitev in utrjevanje sistemov nadzora rabe protimikrobnih sredstev in odpornosti na področju veterine. Ta teden objavljen sklep Komisije določa pravila o usklajenem zbiranju podatkov o protimikrobni odpornosti pri živalih in hrani. To je pomembno zaradi primerljivosti podatkov med državami članicami za zdravstveni in veterinarski sektor ter zaradi ocenjevanja sprejetih ukrepov.
Ustrezna raba antibiotikov pri ljudeh in živalih: Več projektov, financiranih v okviru programa za zdravje, obravnava na primer neprimerno uporabo protimikrobnih snovi v humani medicini, ozaveščanje deležnikov, kot so zdravniki, kmetje, farmacevti in pacienti, ter prodajanje protimikrobnih snovi brez recepta. Poleg tega je Komisija v zadnji fazi revizije pravnih orodij za veterinarska zdravila in medicirano krmo, ki bodo obravnavala protimikrobno odpornost na teh področjih.
Preprečevanje mikrobnih okužb in njihovega širjenja: Komisija je maja letos sprejela predlog za enoten in celovit zakon o zdravstvenem varstvu živali, ki se osredotoča na preprečevanje bolezni, kar bi zmanjšalo potrebo po antibiotikih. Glede zdravja ljudi pa tekoči projekti in ukrepi, sofinancirani v okviru programa za zdravje, podpirajo izvajanje priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo.
Za več informacij o izvajanju akcijskega načrta glede protimikrobne odpornosti glej časovni načrt.
Ozadje
Protimikrobne snovi zajemajo antibiotike, ki so ključna zdravila za ljudi in živali, uporabljajo pa se lahko tudi kot razkužila, antiseptiki in drugi higienski proizvodi. Zaradi njih se je tveganje za nalezljive bolezni bistveno zmanjšalo. Antibiotiki so nepogrešljivi v zdravstvu, uporabljajo pa se tudi v posegih, kot sta presaditev in kemoterapija.
Vendar so bakterije skozi leta postale odporne proti antibiotikom. Ta odpornost je pripeljala do bolnišničnih okužb, okužb dihalnih poti, meningitisa, drisk in spolno prenosljivih boleznih. Odporne bakterije se lahko prenašajo z živali na ljudi v prehranski verigi ali z neposrednim stikom.
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila protimikrobna odpornost potrjena kot resno tveganje za javno zdravje, je Komisija uvedla številne pobude in ukrepe na mnogih področjih, na primer v medicini in veterinarstvu, prehrani in krmi ter znanstvenih raziskavah. Akcijski načrt iz leta 2011 je zadnji v vrsti ukrepov, ki jih je Komisija sprejela v zvezi s protimikrobno odpornostjo.
Več informacij:
http://ec.europa.eu/health/antimicrobial_resistance/policy/index_sl.htm.
http://ec.europa.eu/food/food/biosafety/antimicrobial_resistance/index_en.htm.
http://ec.europa.eu/research/health/infectious-diseases/antimicrobial-drug-resistance/index_en.html.
http://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/amr.htm.
http://www.ecdc.europa.eu/en/healthtopics/antimicrobial_resistance/Pages/index.aspx.
Spletna stran Evropskega komisarja Tonia Borga:
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/borg/index_en.htm.
Spletna stran komisarke Geoghegan-Quinn:
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/geoghegan-quinn/index_en.htm.
***
1 Posebna raziskava Eurobarometer o protimikrobni odpornosti: http://ec.europa.eu/public_opinion/whatsnew2013_en.htm.
2 Sporočilo Komisije (748/2011) "Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti" http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/docs/communication_amr_2011_748_sl.pdf.