O-STA

Srečanje predstavnikov gospodarstva v občini Črnomelj v okviru praznovanja praznika občine Črnomelj

V okviru praznovanja praznika občine Črnomelj je bilo na povabilo županje občine Črnomelj Mojce Čemas Stjepanovič organizirano tradicionalno srečanje predstavnikov gospodarstva v občini Črnomelj z namenom pregleda aktualnih razmer v gospodarstvu in možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj.

Uvodoma je županja Mojca Čemas Stjepanovič poudarila pomembno vlogo vsakega posameznega podjetja v občini, saj le ta zagotavljajo delovna mesta in vsako, ki je ustvarjeno na območju občine je zelo dragoceno iz vidika socialne varnosti prebivalstva. Da je le-ta zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize vse slabša, dokazuje tudi podatek, da so se v primerjavi let 2012 in 2013 potrebe po zagotavljanju osnovnega zdravstvenega zavarovanja v proračunu občine povečale za 71%, za druge socialne transfere pa za 45%.

Pregled statističnih kazalnikov stanja gospodarstva v občini Črnomelj v primerjavi s stanjem v Sloveniji in JV regiji je predstavil predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš. Poudaril je, da so kazalniki stanja gospodarstva še vedno negativni, edini pozitivni kazalec oziroma rahlo rast je zaznati samo pri dodani vrednosti na zaposlenega.

Peter Črnič, direktor Razvojno informacijskega centra Bela krajina, je predstavil področje dela javnega zavoda. Zelo uspešni so kot podporno okolje podjetnikom pri črpanju sredstev iz programa Pokolpje. Na osnovi potrjenih in sofinanciranih programov podjetij so že dosegli zastavljene cilje glede odpiranja novih delovnih mest, ki bodo realizirana po končanih investicijah podjetij. Za pomembno in ključno nalogo za hitrejši gospodarski razvoj pa je aktivnost privabljanje tujih investitorjev, ki jo izvajajo skupaj z državno agencijo SPIRIT.

Predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič je po kratki predstavitvi članstva v zbornici poudaril, da so se sredstva za delovanje zbornice zmanjšala, ker ni več obvezne članarine. Temu primerno so prilagodili število zaposlenih za delo s člani, iščejo pa tudi najemnika za 200 m2 prostih poslovnih površin na lokaciji sedeža zbornice.

Predstavniki podjetij so po predstavitvi svojih dejavnosti opozorili na nestimulativne ukrepe države ter prepočasen odziv in izvajanje pri uvajanju pozitivnih ukrepov. Kljub gospodarski krizi je zaznati, da so naša manjša podjetja v večini uspešna, da se usmerjajo predvsem na tuji trg, saj je kupna moč na slovenskem trgu premajhna. Izpostavili so probleme glede omejitve prevoza s tovornimi vozili čez mejni prehod Vinica. Ugotavljajo, da je edina rešitev, da država naroči statično presojo mostu in na osnovi le te, če je to potrebno, nato sanacijo mostu. Predstavniki podjetij so izpostavili pričakovane negativne posledice nepremičninskega zakona. Podjetja, ki imajo svoje proizvodne obrate v poslovni coni TRIS Kanižarica pa so opozorili na neurejenost le-te in pomanjkljivo infrastrukturo (razsvetljava).

Upravljavec poslovne cone TRIS Kanižarice in stečajni upravitelj podjetja Rudnik Kanižarica v zapiranju d.o.o. Silvo Grdešič je pojasnil, da je podjetje od leta 2008 v likvidaciji in ga država po končani sanaciji rudniških površin ne financira več. Tako sredstev za urejanje infrastrukture nimajo, imajo še odprte dolgove, ki pa jih pokrivajo s prodajo nepremičnin v coni. Tudi občina ne more pristopiti k investicijam, saj ji že sama zakonodaja onemogoča investirati v tujo lastnino, pa čeprav je le-ta državna in ne privatna. Potekajo že pogovori za prenos lastništva infrastrukture iz države na občino, vendar tudi tu posledično zadeve potekajo predolgo. Pričakujejo, da bi bilo stanje lahko bistveno boljše tudi ob prihodu novih investitorjev v poslovno cono.

Zelo optimistične napovedi so predstavili predstavniki podjetja Livar d.d., ki planirajo še v letošnjem letu razširiti proizvodnjo v Črnomlju in s tem zagotoviti okrog 120 novih delavnih mest. Ker so veliko podjetje, za njih ni ustreznih državnih ukrepov za sofinanciranje novih investicij zato so odvisni predvsem od dragih bančnih kreditov. Jih uspešno vračajo, vendar težko.

Srečanje se je zaključilo v pozitivnem duhu, saj verjamejo, da smo s stanjem v gospodarstvu sedaj na samem dnu, in da sedaj lahko pričakujemo le rast gospodarstva navzgor. Upajo le na posluh države, da začne izvajati stimulativne ukrepe za razvoj gospodarstva.

Pripravila:Greta Auguštin

Županja

Mojca Čemas Stjepanovič, univ. dipl. ekon.