EU kotiček na prostem
Informacijska točka Evropske unije Europe Direct Maribor nadaljuje s kampanjo osveščanja lokalnega prebivalstva o prihajajočih evropskih volitvah. V ta namen vabi jutri na obisk informativne stojnice EU kotiček na prostem, ki bo od 10. do 17. ure na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Deset EU akcionistov bo informiralo mimoidoče ter jih povprašalo o njihovem mnenje o Evropski uniji in o volitvah v Evropski parlament. Občane bodo tudi spodbujali k udeležbi na evropskih volitvah.
Legitimnost delovanja evropskih institucij se namreč v očeh ljudi manjša iz dneva v dan, posledično je moč opazovati tudi upad udeležbe na evropskih volitvah. Na evropskih volitvah, ki bodo potekale maja 2014, bodo imeli volivci možnost vplivati na prihodnjo politično usmeritev Evropske unije, ko bodo izvolili 751 poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo v naslednjih petih letih predstavljali njihove interese.
Kdaj bo dan volitev?
Vsaka država članica ima svoje volilne zakone in vsaka zase odloči, na kateri dan med štiridnevnim volilnim obdobjem od 22. do 25. maja 2014 se bodo njeni državljani odpravili na volišča. Slovenski volivci bodo svojih 8 poslancev izbirali v nedeljo, 25. maja. Izidi iz vseh 28 držav bodo razglašeni zvečer v nedeljo, 25. maja.
Koliko poslancev Evropskega parlamenta bo izvoljenih?
Odkar se je Hrvaška julija 2013 pridružila EU, je v Evropskem parlamentu 766 poslancev, vendar se bo to število po volitvah 2014 zmanjšalo na 751 in bo takšno ostalo tudi v prihodnosti. Poslanci bodo predstavljali več kot 500 milijonov državljanov v 28 državah članicah. Poslanski sedeži so na podlagi pogodb EU med države razdeljeni po načelu padajoče sorazmernosti, kar pomeni, da imajo države z večjim številom prebivalstva več sedežev kot manjše države, vendar imajo manjše države več sedežev, kot bi jim jih pripadalo, če bi strogo upoštevali sorazmernost.
Zakaj so te volitve drugačne?
Unija se skuša izvleči iz gospodarske krize, voditelji EU pa razmišljajo, kam se usmeriti v prihodnosti, zato so to najpomembnejše evropske volitve do sedaj.
Volivci bodo lahko ovrednotili prizadevanja voditeljev EU za reševanje krize v evroobmočju in izrazili svoje mnenje o načrtih za tesnejše gospodarsko in politično povezovanje. Hkrati so to tudi prve volitve po tem, ko je z Lizbonsko pogodbo, sprejeto leta 2009, Evropski parlament pridobil številne pomembne nove pristojnosti.
Ena od pomembnih novosti, ki so bile uvedene s to pogodbo, je, da bodo morale države članice EU prvič v zgodovini upoštevati rezultate evropskih volitev, ko bodo predlagale kandidata za novega predsednika Evropske komisije, ki bo jeseni 2014 nasledil Joséja Manuela Barrosa. Kandidat bo moral dobiti podporo novega Parlamenta, ki bo tako izvolil predsednika Komisije, če citiramo pogodbo. To pomeni, da imajo sedaj volivci jasen vpliv na odločitev, kdo bo prevzel krmilo vlade EU.
Od 13 evropskih političnih strank jih je pet imenovalo kandidate za naslednjega predsednika Komisije. Kandidat ELS je Jean-Claude Juncker, nekdanji premier Luksemburga in nekdanji predsedujoči evroskupine. Kandidat PES je Martin Schulz, sedanji predsednik Evropskega parlamenta. Liberalci in demokrati so izbrali Guya Verhofstadta, nekdanjega belgijskega premiera in sedanjega vodjo politične skupine ALDE v Parlamentu. Pri Zelenih sta kandidata evropska poslanka in poslanec, Nemka Ska Keller in Francoz José Bové. Kandidat Evropske levice je Aleksis Cipras, vodja grške stranke Siriza.
Nova politična večina, ki se bo izoblikovala po volitvah, bo v naslednjih petih letih oblikovala tudi evropsko zakonodajo na področjih, ki segajo od enotnega trga do državljanskih svoboščin. Parlament, ki je edina neposredno izvoljena inštitucija EU, je zdaj v osrčju evropskega sistema sprejemanja odločitev, njegova beseda pa velja toliko kot beseda nacionalnih vlad skoraj pri vseh zakonih EU.
Informacijska točke deluje v okviru Zavoda PIP v Mariboru:
Dogodek je uvrščen v program 1. festivala Mladi Maribor:
http://mladimaribor.si/Festival_Mladi_Maribor/Program/Dogodek/77
Več o evropskih volitvah: