V Centru sodobnih umetnosti Celje bo ta četrtek potekala predstavitev kataloga, ki je izšel ob pregledni razstavi umetnika Narcisa Kantardžića.
Predstavitev bo spremljal pogovor z umetnikom, ki ga bo vodila kustosinja razstave Maja Antončič. Predstavljen bo tudi kratek dokumentarni video o razstavi in umetniku, ki ga je posnel Tomaž Črnej.
Celje, 27. januarja 2015, Zavod Celeia Celje-Center sodobnih umetnosti Celje vabi v četrtek, 29. 1. 2015 ob 19.00 na predstavitev kataloga, ki je izšel ob pregledni razstavi umetnika Narcisa Kantardžića. Predstavitev bo spremljal pogovor z umetnikom, ki ga bo vodila kustosinja razstave Maja Antončič. Predstavljen bo tudi kratek dokumentarni video o razstavi in umetniku, ki ga je posnel Tomaž Črnej. Katalog NARCIS KANTARDŽIĆ zajema predstavitev umetnikovega tridesetletnega ustvarjanja in umetniškega delovanja. Prvi del izpostavlja Kantardžićevo zgodovino in esejistično umetnostnozgodovinsko obravnavo njegovega slikarstva, drugi del pa razkriva desetletno delovanje v umetniški skupini Zvono. Razstava, na katero je vstop prost, bo na ogled vse do 1. 2. 2015. Razstavo in katalog je podprla: Mestna občina Celje. Realizacijo razstave in pripravo kataloga so omogočili Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine, Saša Bukvić in mnogi privatni zbiratelji.
Narcis Kantardžić je izšel iz močnih ustvarjalnih krogov Bosne in Hercegovine in je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno deloval na celotnem področju bivše Jugoslavije. Med zadnjo balkansko vojno se je preselil v Celje, kjer še vedno živi in ustvarja. Umetnost v njegovem ateljeju največkrat ne povezujemo z uličnimi akcijami, razstavami na prostem, s pionirskimi video poskusi, s konceptualnimi performansi, scenografskimi raziskovanji, slikarskimi instalacijami, z ohojevskimi umetniškimi letovanji ali kavarniškim kuratorstvom. Pa vendar vpogled v dokumentacijo njegovega dela in prenekateri umetnikovi spomini govorijo, da je preizkušal vse, kar je bilo v predvojnem času aktualno in na voljo, na drugi strani pa marginalno in inovativno. Skupino Zvono, ki jo v okviru razstave predstavljamo v Likovnem salonu, so s kolegi z akademije ustanovili 2. aprila 1982, tri leta za odprtjem takrat nenavadne kavarne v kombinaciji z galerijo, po kateri so mladi študenti prevzeli ime. Njeni člani: kipar Aleksandar Saša Bukvić, slikarji Sead Čizmić, Biljana Gavranović, Sadko Hadžihasanović, Narcis Kantardžić in kasneje pridruženi fotograf Kemal Hadžić so s samoorganiziranostjo, strastjo do vsakršnega ustvarjanja in delovanja zbudili takratno sarajevsko kulturno in umetniško sceno. Začeli so prirejati ulične razstave, organizirali so razne dogodke, akcije, izvajali performanse, potovali in poskušali ostati umetniki ne oziraje se na to, kakšne so bile ustaljene legitimne poti do tega statusa. S pozicije skupnega delovanja, v veliki meri tudi bivanja, so posegali po avandgardnih principih, hkrati pa ob skupinskih projektih individualno še vedno ohranjali vsak svoj umetniški jezik. Zvono so postali in ostali ena ključnih jugoslovanskih umetniških skupin osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Narcis Kantardžić je bil v skupnem delovanju toliko spojen s skupino, ki nikoli ni opustila likovne prakse, kot je bil v svojem slikarstvu individualen. Kmalu po končani likovni akademiji je našel svoj svet v sliki, po kateri se ne glede na družbene, politične in ekonomske okoliščine sprehaja še danes. Kantardžić se je zgodaj odmaknil od modernistične abstrakcije, iskal izzive v krajini, romantičnem in metafizičnem obravnavanju narave ter arhitekture. Postapokaliptični sublimni prostori z močnimi referencami na obdobje romantike, pa tudi na slikarsko veščino renesančnih mojstrov, ohranjajo konsistentno linijo njegove slikarske prakse. Od sredine devetdesetih let do danes je v njegovih slikah osrednji motiv stolp, pa naj bo to monumentalna trdnjava, pravljični turn, precizno oblikovan babilonski stolp ali goreč tovarniški kompleks. Sliko Narcisa Kantardžića lahko dojamemo kot "klasično", sodobno in hkrati brezčasno. Neopredeljene širne pokrajine, simbolni ostanki civilizacije, arhitektura, ki je preživela človeka, osamitev človeške figure, sublimno občutje narave, metafizični prostori, apokaliptični trenutki uničenja ali tišine ter njihova likovna obravnava dajejo slikam usmeritev, omejitev, hkrati pa skrivnostno brezčasnost, kjer estetska nota ne prevlada nad sporočilnostjo in občutenjem videnega.
Več info: Maja Antončič, kustosinja razstave, e-pošta:maja.antoncic@celje.si, 03 42 65 160, 031 566 536
Jerneja Kolar
Referentka za stike z javnostmi in promocijo
Krekov trg 3
3000 Celje
Slovenija
t: ++386 3 428 79 41
f: ++386 3 428 79 31
GSM: ++386 51 681 997