Izšel je denarni pregled Analitsko raziskovalnega centra

Izgledi za gospodarsko aktivnost v mednarodnem okolju (predvsem v ZDA in v EU) so vse slabši. Mednarodne institucije dodatno popravljajo navzdol svoje ocene pričakovane gospodarske rasti. Tudi FED je še dodatno spustila obrestne mere, od ECB pa se nadaljnje znižanje njene ključne obrestne mere še pričakuje.

Visoka gospodarska rast v lanskem letu, 4,8%, se je v zadnjem četrtletju lanskega leta upočasnila. Podatki o izvozu, industrijski proizvodnji, transakcijah in zaposlovanju pa kažejo, da je bila aktivnost v prvih mesecih letošnjega leta nad pričakovanji. Optimizem gospodarstvenikov je bil očitno upravičen in napovedano zmanjšanje tujega povpraševanja iz EU in ZDA še ni doseglo našega izvoznega povpraševanja.

Hitra rast plač, ki je zaznamovala zadnjih nekaj mesecev se je nadaljevala tudi v februarju. Medletna rast plač je tako znašala 12,9%, v sektorju države celo 17,9%, kar močno presega tako inflacijo kot tudi rast produktivnosti.

Rast plač bo v letošnjem letu ena najpomembnejših kategorij, ki lahko zniževanje inflacije in doseganje tako zunanjega kot notranjega makroekonomskega ravnovesja močno pospeši ali pa upočasni. Nadaljnji izgledi za inflacijo so odvisni predvsem od oblikovanja domačih stroškov in predvsem plač. Sedaj se že kažejo prvi znaki popuščanja inflacijskih pritiskov iz tujine in v kolikor se bodo domači stroški in še posebno plače ter nadzorovane cene oblikovali v skladu z ugodnimi trendi gibanja uvoznih cen, lahko za letos pričakujemo tudi pomembnejše znižanje inflacije.

V nasprotnem primeru pa se bodo ob visoki rasti plač pojavili poleg višje inflacije tudi dodatni (nezaželeni) pritiski na domače trošenje, ki je praviloma uvozno naravnano, na povečanje primanjkljaja v tekočem računu, na primanjkljaj v javnih financah,... ter s tem dodatna potreba po večji depreciaciji tolarja.

Kljub višji rasti plač zaenkrat še ni znakov večjega domačega povpraševanja in v kolikor višje obrestne mere za varčevalne vloge ne bodo zadostovale, da dodatni viri prebivalstva ostanejo namenjeni varčevanju namesto trošenju, bo morala Banka Slovenije še dodatno dvigniti obrestne mere.

Priprava bank na povečano konkurenco ob dodatni sprostitvi kapitalskih tokov v letošnjem letu se je odrazila kot povečanje depozitnih in znižanje posojilnih obrestnih mer. K večjemu povpraševanju po kratkoročnih posojilih s strani podjetij je, poleg potrebe po financiranju izplačila višjih plač in povečane aktivnosti, zagotovo prispevalo tudi znižanje posojilnih obrestnih mer bank.

Celotna verzija: April 2001, PDF (1005 KB)

Analitsko raziskovalni center Banke Slovenije objavlja tri zbirke publikacij. V Denarnem pregledu predstavljamo pregled tekočih ekonomskih gibanj. V Delovnih gradivih so objavljeni rezultati krajših analiz, medtem ko prispevki objavljeni v publikaciji Prikazi in analize, obravnavajo vsa področja strokovnega interesa centralne banke. Denarni pregled izhaja mesečno, Prikazi in analize praviloma četrtletno. Delovna gradiva nastajajo predvsem kot odziv na trenutne dogodke in nimajo določenega datuma izhajanja.

Publikacije si lahko ogledate na strani http://www.bsi.si/html/arc/index.html

Na publikacije se lahko naročite z elektronsko naročilnico http://www.bsi.si/html/arc/narocanje/default.asp.