Z vseslovensko akcijo pogozdovanja prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov

Ljubljana, 8. oktobra 2018 - Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) skupaj s partnerji projekta organizira vseslovensko prostovoljsko akcijo pogozdovanja, v okviru katere bomo obnovili del v vetrolomu decembra 2017 poškodovanih gozdov. Akcija z naslovom "Pomladimo gozdove" bo potekala v soboto 13. oktobra od 9.00 ure dalje na šestih lokacijah po Sloveniji.

Akcijo pogozdovanja so med drugimi aktivno podprli Zavod za gozdove Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Na Pohorju se nam bodo pridružili tudi dijaki Srednje lesarske šole Maribor in Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Želeli bi si, da bi se akcije v čim večjem številu udeležili tudi ostali državljani in nam s tem pomagali širiti zavest o pomenu ohranjanja gozda in narave.

Vse prostovoljce vabimo, da se nam pridružijo na eni od sledečih lokacij:

- Kočevje

- Ravnik pri Logatcu

- Lovrenc na Pohorju

- Ribnica na Pohorju

- Trnovo v novogoriški občini

- Podkraj nad Ajdovščino.

Za vsako od lokacij smo na spletni strani SiDG objavili zbirno mesto, informacijo o dostopu in geografskih koordinatah.

Skupaj bomo posadili 10.000 sadik gozdnega drevja na okoli petih hektarjih gozdov. Pogozdovali bomo s sadikami smreke, macesna, bukve, gorskega javorja, češnje in jerebike.

Najbolj obsežna akcija bo potekala na Kočevskem, kjer bomo posadili okoli 3.100 mladih dreves, in na obeh lokacijah na Pohorju, kjer na sajenje čaka dobrih 3.200 sadik. Na Ravniku pri Logatcu bomo posadili 1.500 sadik, na Trnovem in v Podkraju pa skupaj 2.100.

Sadnja sadik gozdnega drevja je nezahtevno opravilo, primerno za vse generacije. Udeleženci pa morajo obvezno s seboj prinesti orodje za sajenje - rovnico ali kramp. Dobrodošle so tudi delovne rokavice in vreča za prenašanje sadik. Najlažje je, če sadimo v paru. Na deloviščih bodo udeležence pričakali naši gozdarji in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo nudili strokovno pomoč.

Zaradi lažje organizacije na spletni strani http://www.sidg.si/ zbiramo spletne prijave prostovoljcev. V primeru slabega vremena (močnejšega dežja) bo pogozdovanje potekalo 20. oktobra.

Obsežen decembrski vetrolom je poškodoval preko 2,6 milijonov m3 dreves, od tega okoli polovico v državnih gozdovih, s katerimi gospodari družba SiDG. Po zaključku sanacijske sečnje nas čaka zahtevna in dolgotrajna obnova gozdov. Pri tem bomo v največji meri izkoristili naravne procese pomlajevanja. Na najbolj prizadetih delih bomo morali gozdu pomagati tudi s sadnjo sadik gozdnega drevja.

Po načrtu sanacije gozdov poškodovanih v vetrolomu, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, je obnova poškodovanih gozdov predvidena na skoraj 5.500 hektarjih gozdov, od tega je obnova s sadnjo načrtovana na 430 hektarjih. Za to bi bilo v prihodnjih letih potrebno zagotoviti preko 900.000 sadik gozdnega drevja.

Čeprav bomo z akcijo "Pomladimo gozdove" obnovili le majhen del gozdov, poškodovanih v vetrolomu, pomeni ta akcija SiDG začetek obnove državnih gozdov, ki bo trajala več let. Namen akcije pogozdovanja je tudi okrepiti zavedanje o pomenu slovenskega gozda in njegove hitre obnove. Gozd ima poleg lesa namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu.

"Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja. Gozdove, s katerimi gospodarimo danes, so namreč osnovali in negovali že naši predniki. Zato je naša naloga in odgovornost, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi prihodnji rodovi deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju," je ob akciji pogozdovanja izpostavil Zlatko Ficko, glavni direktor SiDG.

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, je poudaril: "Tovrstne prostovoljske akcije so dobrodošla pomoč pri obnovi gozdov, ki jih v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo vse pogostejše naravne ujme, od žledoloma v letu 2014 do obsežnega napada podlubnikov v naslednjih letih in do lanskega vetroloma. Ponovna vzgoja stabilnih in kvalitetnih gozdov je naš cilj, ki ga lahko dosežemo le ob sodelovanju celotne gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti."

Gozd v Sloveniji

V Sloveniji imamo 1.180.000 ha gozdov, ki poraščajo 58,2 % površine Slovenije. To nas uvršča na tretje mesto v Evropi po gozdnatosti. Slovenija ima dvakrat več gozda na prebivalca kot Francija in trikrat več kot Švica. Po hektarski lesni zalogi je peta na svetu in druga v Evropi. Delež iglavcev znaša 46 % skupne lesne zaloge, listavcev pa je 54 %. V slovenskih gozdovih vsako leto priraste skoraj 8,7 milijona m3 lesa ali 7,36 m3 na hektar gozda.

Slovenski gozdovi letno porabijo okoli 5 milijonov ton ogljikovega dioksida, katerega del se veže v les, in proizvedejo okoli 5,5 milijonov ton kisika. V njih raste preko 950 rastlinskih vrst, od tega 71 drevesnih vrst. V naših gozdovih najdemo preko 90 vrst ptic, 70 vrst sesalcev in skoraj 20 različnih vrst plazilcev.

Slovenske gozdove so v zadnjih štirih letih prizadele tri velike naravne ujme. Žledolom leta 2014 je poškodoval preko 9 milijonov m3 dreves. Namnožitev podlubnikov v letih 2015 in 2017 je zahtevala dodatnih 6,5 milijonov m3 dreves. Lanski vetrolom je poškodoval za več kot 2,6 milijona m3 dreves. Naravne ujme v gozdovih povzročajo hitre in velike spremembe v strukturi in sestavi gozda. Škoda, ki jo povzročijo naravne ujme, je tudi dolgoročna. Običajno uničijo drevesa na večji površini, kar pomeni, da lahko izgubimo kakovosten gozd za več generacij. Zato bo na določenih območjih, ki so bila najbolj prizadeta, v prihodnjih letih potrebna tudi sadnja sadik gozdnega drevja in vsi ukrepi, s katerimi usmerjamo naravno obnovo gozdov.