Tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo skupaj z nami praznuje 2. obletnico obstoja InnoRenew CoE

InnoRenew CoE že od ustanovitve leta 2017 s svojim trdim delom, ustvarjalnostjo, inovativnostjo in s sodelovanjem z gospodarstvom predano zasleduje začrtano pot - postati vodilna ustanova na svetu s področja raziskovanja obnovljivih materialov in trajnostne gradnje ter pri vpeljavi tega v industrijsko prakso.

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je bil ustanovljen na današnji dan, 15. februarja, pred dvema letoma. Ob tej priložnosti smo skupaj z Univerzo na Primorskem, enim od naših osrednjih soustanoviteljev, organizirali slavnostni dogodek, ki so se ga poleg zaposlenih v InnoRenew CoE udeležili tudi minister za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Jernej Pikalo, župan Izole Danilo Markočič ter rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič.

Dogodek se je začel z nagovorom in pozdravom direktorice InnoRenew CoE dr. Andreje Kutnar, ki je izrazila veliko zadovoljstvo, da so se minister in drugi pomembni gosti odzvali našemu vabilu. Veseli jo, da smo v InnoRenew CoE v prvih dveh letih delovanja dosegli in presegli že kar nekaj zastavljenih ciljev. Dejavnosti, ki so naše delo še posebej zaznamovale v preteklih mesecih, so povezane z gradnjo zgradbe InnoRenew CoE. Arhitektka in raziskovalna asistentka Eva Prelovšek Niemelä je natančneje predstavila vse pretekle aktivnosti, povezane z gradnjo, in načrte za novo zgradbo InnoRenew CoE. Spomnimo se, da smo natanko pred enim letom z Občino Izola in z Univerzo na Primorskem podpisali tripartitno pogodbo o prenosu stavbne pravice na delu zemljišča v izolskih Livadah, septembra pa smo pridobili gradbeno dovoljenje. Trenutno smo v postopku izbora izvajalca gradnje in nadzora. Na območju Livad v Izoli sta načrtovana dva objekta znanstvenoraziskovalnega centra InnoRenew CoE. V prvem objektu so predvideni kabineti in laboratoriji, v drugem objektu pa laboratorij za pripravo kompozitov. Objekta sta zasnovana v pritličju iz betonske in v nadstropjih iz masivne lesene konstrukcije. Z zunanjostjo se bosta objekta aktivno povezovala z lokalnim okoljem: na fasadah bomo uporabili lokalni kamen in les, objekt pa bo obdajal privlačen javno dostopen park z avtohtonim rastjem. Les na fasadah bomo uporabili na tradicionalen način - kot senčilo, pergolo in vertikalni "latnik" za podporo rastočim plezalkam in vinski trti. Notranjost objekta bomo oblikovali po principu restorativnega in ergonomskega oblikovanja, ki je eno od glavnih raziskovalnih področij inštituta. S pomočjo vidnih lesenih površin, prijetne akustike in osvetlitve bomo poskrbeli za zdravo in inovativno delovno okolje. Notranji atrij, ki bo povezoval vsa nadzemna nadstropja, bo omogočal aktivno komunikacijo in ustvarjal občutek pripadnosti med zaposlenimi. Stavba je zasnovana kot raziskovalni projekt per se, zasnovali in projektirali so jo raziskovalci inštituta, zato se bo izvajal nenehni monitoring, ki bo vključeval opazovanje trdnosti in trajnosti lesa na zunanjosti in v notranjosti objekta, številne meritve prehodov temperature in vlage, obnašanja konstrukcijskih sistemov, ugotavljanja zdravju prijaznih in ergonomskih rešitev na delovnih mestih.

Dogodek se je nadaljeval s pregledom raziskovalnega dela, novih projektov in petih raziskovalnih skupin v InnoRenew CoE. Najprej je dr. Michael Burnard predstavil delo raziskovalne skupine za človekovo zdravje v grajenem okolju: "Delo te skupine vodi k srečnejši, bolj zdravi in produktivnejši družbi, saj zagotavlja, da bodo naše zgradbe omogočile več kot zgolj najosnovnejše potrebe in nas bodo tesneje povezale z naravnim okoljem."

Sledila je dr. Anna Sandak, vodja raziskovalne skupine za modifikacijo lesa, ki je zagotovila, da z raziskavami in projekti, s katerimi se ukvarjajo v skupini, spodbujajo večjo uporabo premalo izkoriščenih vrst lesa, nove načine uporabe lesa in drugih obnovljivih materialov ter napredne tehnike za karakterizacijo materialov in njihovih obdelav.

V raziskovalni skupini za informacijske in računalniške tehnologije, ki jo vodi dr. Miklós Krész, trenutno delajo na dveh zagonskih projektih InnoRenew CoE ter na petih dodatno pridobljenih projektih, s katerimi si prizadevajo izboljšati digitalizacijo industrijskega in človekovega okolja, povezanega z obnovljivimi materiali in trajnostnimi stavbami na ravni proizvodov in postopkov.

Raziskovalna skupina trajnostne gradnje z obnovljivimi materiali pa se osredotoča na sistemsko načrtovanje zgradb z leseno konstrukcijo. Dr. Iztok Šušteršič se skupaj s svojo ekipo ukvarja s ključnimi izzivi grajenega okolja, kot so izboljšanje splošne trajnosti gradnje in stavb z racionalno rabo lesa in drugih obnovljivih materialov ter izboljševanje inženiringa v lesenih stavbah, ki omogoča uporabo lesa v visokih stavbah in ustvarjanje prilagodljivih prostorov za hitro spreminjajoče se prebivalstvo.

Nazadnje je dr. David DeVallance predstavil delo raziskovalne skupine za kompozite iz obnovljivih materialov in poudaril, da je ključni cilj te skupine izboljšati inovacije pri obnovljivih kompozitih, na podlagi katerih bi iz premalo cenjene in izkoriščene biomase lahko razvijali kompozite z dodano vrednostjo.

Ob obletnici nam je čestital tudi rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič in izrazil zadovoljstvo nad uspehi pri našem delu. Minister dr. Jernej Pikalo pa je povedal: "Vsi stremimo k internacionalizaciji. Tokrat pa se je to prvič dejansko tudi zgodilo, in zato vam čestitam." Dejal je tudi, da našo novo zgradbo nujno potrebujemo za nadaljnji razvoj in nemoteno delo našega inštituta in da upa, da bomo to skupaj tudi dosegli.

Dogodek se je zaključil s pogostitvijo, kjer smo se v sproščenem vzdušju spomnili naših dosedanjih dosežkov - zaposlili smo že 47 strokovnjakov z različnih področij in iz različnih držav, z uspešnimi projektnimi prijavami pridobili več kot milijon in pol dodatnih sredstev, v našem Živem laboratoriju združili več kot 100 članov, z organizacijo nacionalnih in mednarodnih dogodkov ter udeležbo na njih pa smo se uspešno umestili na zemljevid raziskovalnih ustanov.

Ob tem bi se radi zahvalili tudi našim projektnim parterjem - Univerzi na Primorskem, inštitutu Fraunhofer WKI, Zavodu za gradbeništvo Slovenije, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerzi v Mariboru, Inštitutu za celulozo in papir, Zavodu eOblak, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje ter Regionalni razvojni agenciji ljubljanske urbane regije - za vso podporo, ki so nam jo v tem času nudili.

Foto: Alen Ježovnik