Številni prostovoljci bodo v začetku aprila spet sadili drevje v poškodovanih gozdovih

Ljubljana, 1. april 2018 - Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) skupaj s partnerji projekta organizira drugo vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves, v okviru katere bomo obnavljali v naravnih ujmah poškodovane gozdove. Akcija z naslovom "Pomladimo gozdove 2019" bo potekala v soboto 6. aprila od 9.00 ure dalje na petih lokacijah po Sloveniji.

Prostovoljce vabimo, da se nam pridružijo na eni od sledečih lokacij:

Spodnji Cvišlerji pri Kočevje
Ravnik pri Logatcu
Lovrenc na Pohorju
Ravbarkomanda pri Postojni
Koča Mladika pri Postojni.

Za vsako od lokacij smo na spletni strani SiDG objavili zbirno mesto, informacijo o dostopu in geografskih koordinatah. Na spletni strani zaradi lažje organizacije zbiramo tudi prijave udeležencev.

Skupaj bomo posadili več kot 10.000 sadik gozdnega drevja na okoli petih hektarjih gozdov. Pogozdovali bomo s sadikami smreke, macesna, bukve, lesnike, češnje in hruške. Najbolj obsežna akcija bo potekala na Kočevskem, kjer bomo posadili okoli 3.000 mladih dreves smreke kot predkulture za mešani gozd.

Sadnja sadik gozdnega drevja je nezahtevno opravilo, primerno za vse generacije. Udeleženci pa morajo obvezno s seboj prinesti orodje za sajenje - rovnico ali kramp. Najlažje je, če sadimo v paru. Na deloviščih bodo udeležence pričakali naši gozdarji in gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, ki bodo nudili strokovno pomoč.

V primeru slabega vremena (močnejšega dežja) bo pogozdovanje potekalo teden dni kasneje, 13. aprila.

Sodeč po številu prijav bomo lansko udeležbo, ko nas je sadilo preko 400, letos presegli. Akcijo "Pomladimo gozdove 2019" so podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Na Pohorju bosta skupaj z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec sadili skupini učiteljev in dijakov Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor in Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. V okviru projekta Ekošola pričakujemo tudi skupino učencev OŠ Lovrenc in srednje Biotehniške šole iz Maribora. V Logatcu nam bo pomagala večja skupina študentov gozdarstva, medtem ko bo v Postojni sadil učiteljski zbor Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. V Kočevju so se prijavile večje skupine katoliških skavtov in tabornikov ter celo manjša skupina prvošolčkov, ki jim bodo pri delu pomagali starši in učiteljica.

Želeli bi si, da bi se akcije v čim večjem številu udeležili tudi ostali državljani in nam s tem pomagali širiti zavest o pomenu ohranjanja gozda in narave. Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, lahko namreč pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. "Odgovornost vseh nas je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju," je opozoril Zlatko Ficko, direktor družbe Slovenski državni gozdovi.

K čim večji udeležbi prostovoljcev je pozvala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. "Sanacija stanja v poškodovanih gozdovih obsega vrsto ukrepov, s katerimi želimo zasnovati kakovostne in stabilne bodoče gozdne sestoje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano koordinira in omogoča sanacijo poškodovanih gozdov v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Podlaga za izvedbo del oziroma za dodelitev sredstev je načrt sanacije gozdov, poškodovanih po naravnih ujmah in zaradi podlubnikov, ki ga je izdelal ZGS. Pri načrtovanju in vodenju gozdne politike pa si vsekakor želimo še bolj tvornega sodelovanja, torej da bi skupaj z ostalimi deležniki usmerjali trajnostno gospodarjenje z gozdovi skladno s potrebami gozda, lastnika in družbe kot celote," je med drugim poudarila ministrica, ki se bo pogozdovanja udeležila na Pohorju.

Slovenske gozdove so v zadnjih petih letih prizadeli žledolom, namnožitev podlubnikov in dva vetroloma. Zaradi teh naravnih katastrof je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v zadnjih petih letih, tako v državnih in kot zasebnih gozdovih, skupaj posekanih za preko 16 milijonov m3 poškodovanih dreves. Poškodovanih gozdov, ki jih bo potrebno v prihodnjih letih obnoviti, se je nabralo za skoraj 33.000 hektarjev. Po naravni poti se bo po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije predvidoma obnovilo 95 % teh površin, obnova s sadnjo pa bo potrebna na okoli 1.700 hektarjih. Od žledoloma do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. Obseg ukrepov obnove in nege poškodovanih gozdov se letno povečuje. V letu 2018 je bilo s sadnjo gozdnega drevja v državnih in zasebnih gozdovih skupaj obnovljenih 470 hektarjev, od tega 300 hektarjev gozdov, ki so bili poškodovani v naravnih ujmah.

Letos je predvidena obnova na 776 hektarjih gozdov s 1.750.000 sadikami, od tega po naravnih ujmah na 511 hektarjih (1.130.000 sadik). V državnih gozdovih je predvidena obnova skupno na 343 hektarjih s 850.000 sadikami, od tega po naravnih ujmah na 260 ha (650.000 sadik). Obnova s sadnjo bo se v naslednjih dveh letih zaključila na območjih žledoloma, na ostalih območjih (podlubniki in vetrolom) pa v naslednjih petih letih.

Gozd v Sloveniji

V Sloveniji imamo 1.180.000 ha gozdov, ki poraščajo 58,1 % površine Slovenije. To nas uvršča na tretje mesto v Evropi po gozdnatosti. Slovenija ima dvakrat več gozda na prebivalca kot Francija in trikrat več kot Švica. Po hektarski lesni zalogi je peta na svetu in druga v Evropi. Delež iglavcev znaša 45 % skupne lesne zaloge, listavcev pa je 55 %. V slovenskih gozdovih vsako leto priraste 8,8 milijona m3 lesa ali 7,48 m3 na hektar gozda.

Slovenski gozdovi letno porabijo okoli 5 milijonov ton ogljikovega dioksida, katerega del se veže v les, in proizvedejo okoli 5,5 milijonov ton kisika. V njih raste preko 950 rastlinskih vrst, od tega 71 drevesnih vrst. V naših gozdovih najdemo preko 90 vrst ptic, 70 vrst sesalcev in skoraj 20 različnih vrst plazilcev.

Dodatne informacije: pr@sidg.si