Skupaj smo pomlajevali naše gozdove

Ljubljana, 6. april 2019 - Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je danes skupaj s partnerji projekta na petih lokacijah po Sloveniji izvedla že drugo prostovoljsko akcijo pogozdovanja v vetrolomu poškodovanih gozdov. V akciji je skupaj sodelovalo preko 670 prostovoljcev. Na Lovrencu na Pohorju je sadila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec z ekipo. "Takšne akcije so dober način za ozaveščanje o pomenu gozdov. Še posebej sem vesela, da se je akciji pogozdovanja združilo toliko različnih institucij in da tukaj vidimo takšno medgeneracijsko pestrost," je zbrane nagovorila ministrica in izrazila željo, da bi tudi zasebni lastniki v čim večjem številu pristopili k obnovi poškodovanih gozdov.

Vseslovenska akcija pogozdovanja z naslovom "Pomladimo gozdove" se je pričela ob 9.00 uri na petih lokacijah po Sloveniji:

- Kočevje

- Ravnik pri Logatcu

- Lovrenc na Pohorju

- Ravbarkomanda pri Postojni

- Koča Mladika pri Postojni.

Na površini okoli pet hektarjev gozdov smo posadili skupno 10.000 sadik gozdnega drevja - smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike.

Akcije se je udeležilo skupno več kot 670 prostovoljcev, kar je preseglo vsa naša pričakovanja. Lani oktobra, ko je SiDG prvič organiziral akcijo pogozdovanja, smo našteli dobrih 400 udeležencev. Največ prostovoljcev, okoli 240, je tudi tokrat sadilo v Kočevju.

Tako kot lani smo še posebej zadovoljni, da pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov sodeluje toliko mladih. Medtem ko smo v Kočevju našteli preko sto katoliških skavtov in tabornikov in razred prvošolčkov, je v Logatcu pomagalo 30 študentov gozdarstva. V Postojni se nam je pridružil učiteljski zbor Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Še bolj pestro je bilo na Lovrencu na Pohorju. Pogozdovanja sta se tam v okviru projekta Ekošola udeležili skupina učencev OŠ Lovrenc in dijakov Biotehniške šole Maribor. Tako kot lani pa so nam tudi letos na tej lokaciji pomagali dijaki inj učitelji Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor ter Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. Na vseh petih lokacijah se nam je pridružilo še veliko drugih različnih skupin prostovoljcev, tudi iz več slovenskih podjetij.

Akcijo "Pomladimo gozdove 2019" so podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije. Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja. Zato smo se letos z akcijo "Pomladimo gozdove 2019" priključili tudi veliki vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe - odpravimo diskriminacijo, katere glavni organizator je Slovenska filantropija. Namen letošnjega Dneva za spremembe pa je predvsem spodbujanje in širjenje sodelovanja.

Letošnja udeležba, ki je presegla vsa naša pričakovanja, nas je utrdila v zavezi, da bo akcija pogozdovanja postala tradicionalna. Njen glavni cilj je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. "Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja. Gozd ima poleg gospodarske namreč še vrsto drugih vlog, ki se kažejo v njegovem okoljskem, ekosistemskem, biotskem, kulturnem, zgodovinskem, krajinskem in zdravstvenem pomenu," je poudaril direktor SiDG Zlatko Ficko.

Škoda, ki so jo naravne ujme v zadnjih petih letih povzročile v slovenskih gozdovih, je presegla 16 milijonov m3 poškodovanih dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo. Od žledoloma do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih je v letošnjem predvidena obnova s skupaj 850.000 sadikami, od tega se 650.000 sadik nanaša na obnovo po naravnih ujmah (260 hektarjev).