Vsako leto se iz vašega žepa utaji 2.000 €

Pravična obdavčitev in boj proti davčnim utajam sta v ospredju načrtov evropske socialne demokracije. Letno se v davčnih utajah namreč izgubi preko 1000 milijard evrov.

Ker Evropska unija nima odločne politike omejevanja in sankcioniranja poslovanja z davčnimi oazami, razlike v davčnih sistemih države članice silijo v bitko do dna, ceno za to pa plačujemo ljudje z nižjo ravnjo socialnih pravic, blaginje in varnosti. Zato Frans Timmermans, vodilni kandidat evropskih socialistov za vodenje nove Evropske komisije, boj proti davčnim utajam uvršča v jedro svojih predlogov za drugačno Evropsko unijo, v katero verjame, saj sodelovanje vidi kot ključ za oblikovanje nove Evrope.

"Sodelovati moramo, da bi zaščitili evropske vrednote in interese v spreminjajočem se svetu. Le tako lahko zagotovimo, da bo pošteno delo dobilo pravično plačilo, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarijo dobiček, da velike korporacije ne bodo ustvarjale sporov med državami, da delavci čez mejo ne bodo tekmovali med sabo v nenehnem vrtincu konkurence in da ne bomo dirkali nevarne tekme za porabo dragocenih virov Zemlje," pravi Timmermans.

Socialni demokrati, ki so edini iz Slovenije del zavezništva naprednih socialdemokratskih strank v Evropi, pripravljajo jutri razpravo z naslovom "Pravična Evropa". Ukrepi za pravično obdavčitev so del paketa več kot osemdesetih konkretnih sprememb, ki jih EU po mnenju SD potrebuje, da postane bolj napredna, bolj solidarna, bolj demokratična, bolj pravična in bolj varna.

"Verjamemo v Evropo, a da EU obstane kot najnaprednejši projekt sodelovanja držav v človeški zgodovini, potrebuje spremembe," pravi nosilka liste SD za volitve v Evropski parlament Tanja Fajon. Meni, da so ekonomska, socialna, okoljska, politična in varnostna tveganja medsebojno povezana in soodvisna, zato EU potrebuje korenit in celovit pristop k obvladovanju in upravljanju teh tveganj.

"Prav davčne utaje in davčne oaze ustvarjajo globoko neenakost in zmanjšujejo možnosti, da z javno akcijo prenovimo evropsko gospodarstvo in ljudem zagotovimo kakovostne storitve za njihove potrebe," pravi Tanja Fajon. Davčne utaje, s katerimi se privilegirani, največkrat velike korporacije in multinacionalke, izognejo davčnim obveznostim, na drugi strani pomenijo višje davke za običajne ljudi in manjša javna vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturo. "Da Evropa postane pravična, mora dosledneje kot doslej, uresničevati vladavino prava, saj morajo veljati enaka pravila za vse," dodaja Tanja Fajon.

Socialni demokrati skupaj z evropskim zavezništvom socialistov in demokratov zato zagovarjajo uvedbo praga minimalne pravične obdavčitve dobičkov korporacij v vsej EU, vključno z ukrepi proti davčnim zlorabam, pravičnejšo obdavčitev velikih tehnoloških podjetij, s tem pa prispevek digitalnih velikanov na poti v digitalizacijo družbe, pa tudi črno listo davčnih oaz in sankcije za podjetja, ki se s poslovanjem v davčnih oazah izogibajo plačilo davkov.

Omenjeni predlogi so v veliki meri enaki priporočilom, ki jih je nekdanja evropska poslanka SD Mojca Kleva Kekuš vključila v svoje poročilo o ukrepih proti davčnim goljufijam, utajam in oazam, ki ga je ob koncu prejšnjega mandata sprejel Evropski parlament. Mojca Kleva Kekuš danes pravi, da je v veliki meri razočarana, ker "vse od sprejema poročila v konservativni Evropski komisiji, ki jo obvladuje Evropska ljudska stranka (EPP), ni bilo zadostne volje, da se s konkretnimi ukrepi lotimo tega problema. Takrat sem optimistično verjela, da bodo razkritja mednarodnih novinarjev spremenila nemoralne prakse kanaliziranja denarja v offshore podjetja v davčnih oazah. Politika je bila takrat enotna, da je problem tako velik, da se ga je treba resno lotiti." Tako poročilo Mojce Kleva Kekuš do danes ostaja najpomembnejši korak, ki ga je Evropska unija naredila v boju zoper davčne utaje in goljufije.

Na omizju Festivala Levstikova o pravični Evropi, ki je potekalo na dan Evrope v Ljubljani, sta poleg nekdanjega ministra in profesorja prava dr. Patricka Vlačiča ter nekdanje predsednice Ženskega lobija Slovenije in borke za pravice žensk Sonje Lokar, sodelovala še ugledna mednarodna pravnica dr. Dominika Švarc Pipan in župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek, oba kandidata na listi SD za evropske volitve. Na omizju so sogovorniki predstavili načrte na področju vladavine prava, pravične trgovine in pravične obdavčitve ter preprečevanja vseh oblik izkoriščanja. Kot so predvideli v Manifestu SD "Hočemo Evropo", je za pravično Evropo potrebna brezpogojna vladavina prava in enaka pravila za vse, brez izjem za bogate, velike in močne, ta tematika pa ima tudi izrazit mednarodni in globalni značaj, saj je samo z mednarodnim pravom in razvojem multilateralne ureditve sveta mogoče zagotoviti globalno sodelovanje za doseganje skupnih političnih, okoljskih, varnostnih, ekonomskih in socialnih ciljev.

Pravnica Dominika Švarc Pipan je o izzivih Evrope v prihodnje izpostavila pomen spoštovanja osnovnih pravil pri vsakem od državljank in državljanov. Vladavina prava je za pravičnost izjemnega pomena. "Potrebno je ozaveščati ljudi, da pravo ni samo sebi namen, temveč je ključno orodje za dosego pravičnosti," je poudarila Švarc Pipan. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek, ki je tudi predstavnik Slovenije v odboru regij EU, je na omizju posebej izpostavil pomen pravičnosti na regionalni ravni znotraj Evropske unije, pa tudi znotraj Slovenije. "Izjemnega pomena je namreč uravnotežen razvoj, ki pa še vedno ni takšen kot si ga želimo," je bil kritičen Jevšek. Govorimo o pametnih mestih, mobilnosti in drugih dobrinah, pa drugi strani pa marsikje ni urejene temeljne infrastrukture, kot so vodovod in cestne povezave. "Boniteta pravičnosti ni porazdeljena enakomerno," je povedal Jevšek in ob tem izpostavil tudi pomen decentralizacije Slovenije. Jevšek je poseben poudarek namenil še koheziji. Po njegovem mnenju je ta - poleg političnih bonitet - ključna za Evropo. "Ne smemo dovoliti zmanjšanja kohezijskih sredstev, saj bi s tem onemogočali enakomeren razvoj Slovenije," je opozoril Jevšek in dodal, da razvoj posameznih regij v državah članicah EU poteka prepočasi.