Slovenija lahko postane primer dobrega trajnostnega prehoda

Jasno postaja, da moramo spremeniti ekonomski model, da ne bo podvržen izključno dobičku, ampak trajnostnim učinkom na gospodarstvo, delo, okolje in podnebne spremembe.

Podnebne spremembe, omejenost naravnih virov in neenak dostop do ključnih življenjskih in ekonomskih dobrin zahtevajo, da trajnostni razvoj vgradimo v način delovanja na vseh področjih v družbi, da omogočimo prihodnjim generacijam vsaj enake pogoje in možnosti, kot jih imamo sami. Socialni demokrati kot del evropskega zavezništva socialistov in demokratov zagovarjajo ambicioznejše preprečevanje in prilagajanje podnebnim spremembam. Na omizju v okviru Festivala Levstikova so predstavili svoje poglede na ta velik izziv.

Matjaž Nemec, kandidat SD za evropskega poslanca, je prepričan, da podnebne spremembe predstavljajo grožnjo, pa tudi priložnost za to, da našo družbo in gospodarstvo zasnujemo trajnostno, brez socialnega in ekološkega izkoriščanja. "Ekonomska, socialna, okoljska, politična in varnostna tveganja so povezana in soodvisna, zato danes bolj kot kadarkoli prej potrebujemo celovite pristope. Ni več dovolj napredovati s posamičnimi sektorskimi ukrepi, ampak moramo celovito prenoviti sistem, ki očitno deluje preko meja naše socialne in okoljske vzdržnosti," pravi Nemec.

Sprememba paradigme

Zelena razvojna politika po besedah najmlajše kandidatne na listi SD Neve Grašič predstavlja "novo življenjsko in politično paradigmo, ki sega vse od principov delitvene ekonomije, urejanja mobilnosti, zaščite virov pred prekomerno komercialno (zlo)rabo, do razogljičenja pridobivanja energije in prepovedi uporabe okoljsko spornih industrijskih praks. Načela trajnosti moramo vgraditi v način razmišljanja, v vse politike in na vsa področja," je odločna Neva Grašič.

Na mednarodni ravni Evropska unija že igra ključno vlogo proti onesnaževanju in podnebnim spremembam. Čeprav je Evropa vodila akcijo za zmanjšanje emisij CO2, pa je jasno, da potrebujemo predvsem učinkovitejše doseganje zavez, ponovno vzpostavljanje mednarodnega soglasja o nujnosti in načinih ukrepanja ter izboljšan okvir za pravičen prehod v nizkoogljično družbo: "To ni pomembno le za povrnitev globalne vodilne vloge in verodostojnosti EU, pač pa tudi za izboljšanje delovanja gospodarskega, socialnega in okoljskega modela, na katerem temelji evropski način življenja. Jasno postaja, da moramo spremeniti ta model, da ne bo podvržen izključno dobičku, ampak trajnostnim učinkom na gospodarstvo, delo, okolje in podnebne spremembe," dodaja Neva Grašič.

Globalni izziv

Matjaž Nemec pri tem pravi, da bo za globalno uspešnost podnebnega ukrepanja bistveno, da se mednarodna skupnost ponovno poenoti o nujnosti ukrepanja in se ponovno zaveže vsaj k ciljem pariškega podnebnega dogovora: "Okolje in podnebje sta med prvimi žrtvami načrtnega sesuvanja multilateralne ureditve sveta. Čeprav mednarodna in globalna akcija pogosto zaradi interesov velesil ni posebej učinkovita, je jasno, da lahko samo z nadaljnjim razvojem mednarodnega prava spodbujamo in koordiniramo globalno akcijo proti podnebnim spremembam in za učinkovito podnebno prilagajanje." Zato se morajo države ponovno vrniti za skupno mizo, je prepričan Nemec, ki upa na spremembo ameriške smeri v prihodnjem letu, ko bodo predsedniške volitve v ZDA. Ameriški izstop iz pariškega podnebnega dogovora sicer po njegovem mnenju predstavlja za Evropo "še večjo zavezo, da naredimo vse, da ukrepamo. Ker moramo preprečiti ali vsaj omiliti segrevanje ozračja, je zato odgovornost za ukrepanje tistih, ki se zavedamo pomena teh sprememb, toliko večje."

Matjaž Nemec je prepričan, da "moramo vsi skupaj slišati pozive mladih za podnebno pravičnost. To nam sporoča naša prihodnost." Zato je potrebno pospešiti izvedbo ukrepov v vseh sektorjih, od prometa in mobilnosti, ogrevanja in energetike, kmetijstva in industrije. "Prepričan sem, da imamo vso potrebno znanje, da pospešimo prehod v trajnostno organizirano družbo," pravi Nemec, "zbrati pa je potrebno politično voljo, da spodbudimo in omogočimo izvedbo ukrepov na vseh ravneh. Ker veljamo za zeleno državo, bi Slovenija lahko postala primer dobrega trajnostnega prehoda."

Tanja Bolte, ki vodi strankin strokovni Svet za okolje, je prepričana, da nas čaka veliko delo, da uresničimo cilje, ki smo si jih na nacionalni in evropski ravni zastavili do leta 2020, 2030 in 2050: "Ne smemo se zanašati na to, da imamo še dovolj časa. Pravičen prehod je mogoče zagotoviti le, če bomo poskrbeli za pravično porazdelitev bremen med sedanje in prihodnje generacije. Raje naredimo več danes kot jutri."

Napredna evropska večina?

SD je te dni pozvala k oblikovanju napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu. Odlični nastopi in kampanja Fransa Timmermansa, vodilnega kandidata evropskih socialistov in demokratov, namreč kažejo na to, da bi se lahko v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta oblikovala levo-leva-zelena koalicija pod njegovim vodstvom. To je v izjavi za medije nakazal tudi Udo Bullmann, šef poslanske skupine S&D v Evropskem parlamentu, ki ocenjuje, da desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) nima več ne intelektualne in ne politične moči za vodenje Evropske unije.

[foto 04 - Udo Bullmann]

Vlaganje v trajnostno infrastrukturo

Strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah je na omizju zagovarjal stališče, da moramo zelena prizadevanja ljudi, podjetij in skupnosti povezati z ekonomskimi vzpodbudami. Ne moremo pričakovati, da bodo ljudje spreminjali svoja ravnanja, če to ne bo pomenilo tudi pozitivne spremembe v njihovih življenjih. "Zagotoviti moramo, da se bo zeleno, ekološko ravnanje tudi izplačalo in za ljudi ne bo pomenilo le stroškov, prepovedi in omejitev," je poudaril. Orodja za to so v rokah politike, ne posameznikov. Kot primer, kjer je mogoč in potreben napredek, je Prah izpostavil železniške povezave.

Slovenija je začetek sive cone, ki se vleče daleč v vzhodno Evropo in na Balkan, kar se tiče pokritosti z mrežo hitrih železnic, ki omogočajo vožnjo preko 200 km/h. Z vlaganjem v železniško infrastrukturo bi lahko - s presečiščem v Sloveniji - vzpostavili tri hitre linije, ki bi med seboj povezale velika evropska mesta (Benetke z Budimpešto, München/Salzburg z Zagrebom in Beogradom, Dunaj s Trstom/Koprom), ki bi lahko konkurirale tako letalskemu kot cestnemu prometu, hkrati pa predstavljale okostje slovenskega transportnega sistema, ki bi končno zagotovil možnosti, da se promet premakne s cest na železnice. [foto 05 - Gorazd Prah]

"Vse možnosti imamo, da vzpostavimo hitre železnice kot najhitrejši, najudobnejši in najzanesljivejši način potovanja, če smo sposobni videti širšo sliko in si zastaviti visoke cilje." Prah je prepričan, da "bomo morali stopiti ven iz cone udobja in se zamisliti, čemu se bomo morali odreči v korist ohranjanju okolja in naravnih virov."

Neva Grašič je k temu dodala, da je mogoče povezati večjo energetsko učinkovitost in stanovanjsko problematiko mladih: "S tem je mogoče doseči tudi do 80% prihrankov pri porabi energije ter ustvariti številna delovna mesta v gradbeništvu, hkrati pa razbremeniti socialno najšibkejše dele družbe. Evropa mora spodbuditi sheme, ki bodo omogočile izgradnjo novih, energetsko varčnih stanovanj, po novih modelih, denimo stanovanjskih zadrug. V Sloveniji potrebujemo 20.000 novih stanovanj, do katerih lahko pridemo tudi z uporabo ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti zgradb," pravi Neva Grašič.

Preoblikovanje družbe in gospodarstva, še posebej energetskega sektorja, mobilnosti, kmetijstva in industrije, terja dodatne finančne vire. Neva Grašič pravi, da "moramo v ta namen ustvariti nove namenske vire, ki bodo tudi socialno šibkejšim omogočili potrebna vlaganja v prilagoditev stanovanj ali druge, okolju prijaznejše oblike transporta. Poseben izziv je energetska revščina." Po njenih besedah "moramo poskrbeti za to, da bo prehod v nizkoogljično družbo pravičen in dostopen vsem, da bo izravnaval in ne poglabljal socialne neenakosti v družbi."

Ne le podnebje, ampak tudi narava

Na omizju je sodeloval tudi naravovarstvenik Damjan Vinko, ki sicer pravi, da je stopnja zaščite narave na deklarativni ravni visoka, tudi zaradi obsežnih varovanih območij: "A kljub temu izginjajo vrste. Izginjanje rastlinskih in živalskih vrst se tudi v Sloveniji pospešeno odvija."

Meni, da ima Slovenija sicer eno najboljših zakonodaj, a da šepamo pri učinkovitem uresničevanju zakonodaje. Zato Slovenija po njegovih besedah ni nobena izjema med vrsto držav, ki so si sicer zadale cilje tudi na področju varovanja habitatov, a jih niso dosegle. Pri tem sta najpomembnejša dejavnika urbanizacija in kmetijstvo.

Kot dobro novico pa Vinko ocenjuje, da "je v Sloveniji okolje res vrednota, da pa bo potrebno še veliko narediti, da primeren odnos in potrebne spremembe življenjskih in drugih navad postanejo tudi okoljsko in naravi odgovorna kultura."