V spomin na gozdarsko tehniško dediščino Idrije postavili maketo Idrijskega izvleka

VOJSKO, 12. junija 2020 - Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) in Gozdarsko društvo Posočja sta ob glavni cesti na Vojskem postavila maketo Idrijskega izvleka. Z današnjo slavnostno otvoritvijo makete so se gozdarji poklonili izumitelju Štefanu Gnezdi, ki velja za začetnika uporabe gozdnih žičnic na Slovenskem, in spomnili na bogato zgodovinsko dediščino gospodarjenja z gozdovi na Idrijskem.

Današnje otvoritve so se udeležili številni gozdarji ter predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lokalne skupnosti in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med udeleženci je bil tudi upokojeni žičničar Peter Gnezda, sorodnik Štefana Gnezde. Ob robu otvoritve so udeleženci prisluhnili tudi krajšim prispevkom o zgodovini žičniškega spravila na Slovenskem in gospodarjenju z gozdovi na Idrijskem.

"Naše podjetje s takšnimi projekti dokazuje, da ni samo proizvodno podjetje, ampak da aktivno skrbi tudi za kulturno in zgodovinsko dediščino slovenskega gozdarstva ter ostale socialne funkcije gozda, ki jim posvečamo vedno več pozornosti. Ponosen sem, da bomo pozabi iztrgali košček gozdarske inovativnosti. Z današnjo otvoritvijo makete Idrijskega izvleka in priložnostnimi prispevki bomo umestili žičniško spravilo lesa v okvir trajnostnega gospodarjenja z gozdnimi ekosistemi," je uvodoma poudaril Samo Mihelin, začasni direktor SiDG.

Dr. Boštjan Košir, upokojeni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je pojasnil, da so gozdarske žičnice v preteklosti gradili zaradi transporta tovora in ljudi prek nedostopnih terenov, transport lesa pa so narekovale predvsem potrebe po rabi energije, gradnja ladij, železnic in stavb, glažute in rudniki. Pionir gozdnih žičnic pri nas in v evropskem prostoru je bil direktor Kranjske industrijske družbe Lambert vitez Pantz (1835 - 1895). Na območju Jelovice, Pokljuke in Bohinja je zgradil štiri žičnice za prevoz lesa, vse so bile gravitacijske nihalke z eno samo nosilno vrvjo. Za začetnika novega načina transporta, ki je iz čistega prevoza preskočil na spravilo lesa od panja do ceste, pa velja Štefan Gnezda iz Vojskega s sistemom, ki ga poznamo kot Idrijski izvlek (leta 1933).

Kot je pojasnil Silvester Peljhan, upokojeni gozdar in aktivni član Gozdarskega društva Posočja, so za spravilo lesa na Idrijskem, ki je bilo tesno povezano z rudarjenjem, najprej izkoristili vodo. Že v 16. stoletju so bile zgrajene prve klavže in les je več stoletji v Idrijo priplaval po vodi. Nadgradnja plovnih poti je bil Idrijski lauf - gozdna železnica, ki je povezovala stranske doline s plovno reko. Šele v začetku 19. stoletja se je začela gradnja gozdnih poti in cest, vendar so lesno bogati gozdovi kljub temu ostali nedostopni. "Domačin Štefan Gnezda je začel razmišljati, kako bi za spravilo lesa iz lastnega gozda uporabil žičnico. Najprej je postavil enostavno žično drčo, po kateri je spuščal les. Da bi les spravljal tudi navzgor, je nosilni vrvi dodal še vlačilno vrv, ki se je navijala na pokončno leseno vreteno, gnano s konjsko vprego. Za vožnjo lesa po nosilni vrvi je najprej uporabljal škripec, kasneje pa je sestavil voziček z dvema tekalnima kolesoma ter smernim in nosilnim škripcem," je začetke izvleka opisal Silvester Peljhan.

V gozdnogospodarskem območju Tolmin in v idrijskih gozdovih so razgibane in zahtevne terenske razmere že od nekdaj narekovale inventivnost pri spravilu lesa. "Zato so se v tem okolju razvili različni načini spravila lesa iz gozda in izvirne tehnične rešitve. Kar nekaj ostalin in objektov je ohranjenih kot gozdarska tehnična dediščina, ki je dostopna tudi za javnost," je izpostavil Edo Kozorog, vodja OE Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije.

Število sodobnih gozdarskih žičnic v Sloveniji postopno narašča. Za izvajanje žičniškega spravila SiDG, ki gospodari z državnimi gozdovi, najema zunanje izvajalce, razpolaga pa tudi z lastnimi zmogljivostmi. Nakup druge žičniške naprave, ki bo po pričakovanjih delovala predvsem na Tolminskem in Idrijskem, je v zaključni fazi. Po besedah dr. Roberta Robeka, vodje oddelka za gozdno gradbeništvo SiDG, dobiva SiDG po številu in znanju eno najmočnejših skupin za žičniško spravilo v Sloveniji. Potencial površin za to vrsto spravila lesa v državnih gozdovih, ki predstavljajo dobro petino vseh slovenskih gozdov, znaša najmanj 28.000 hektarjev. Na teh površinah lahko pričakujemo letno do 140.000 m3 gozdnih lesnih sortimentov, kar predstavlja 13 % letne gozdne proizvodnje v državnih gozdovih. "Med ključnimi potenciali za nadaljnji razvoj žičniškega spravila lesa v slovenskih državnih gozdovih so naravne danosti državnih gozdov, raven zahtev po varovanju gozdnih ekosistemov, uveljavljeni tehnološki procesi v družbi SIDG ter razpoložljiva oprema in človeški viri," je izpostavil dr. Robert Robek.

Slovenski državni gozdovi, d.o.o.