12 regij - veliko razlik, a tudi podobnosti

Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, ki so si v marsičem podobne, a vseeno vsaka po čem izstopa. Statistični podatki o regijah in občinah so vam na voljo v aplikaciji Slovenske statistične regije in občine v številkah.

Gorenjska

V gorenjski statistični regiji, ki je po številu prebivalcev četrta največja v Sloveniji, živi 10 % prebivalcev Slovenije.

94 % gospodinjstev v tej regiji leta 2020 ni nikoli zamudilo s plačilom stanovanjskih stroškov zaradi finančne stiske. To je veljalo še za tri druge regije (osrednjeslovensko, jugovzhodno Slovenijo in koroško). Delež takih gospodinjstev je bil v gorenjski regiji nekoliko manjši kot desetletje prej.

Goriška

Po površini je goriška regija približno enako velika kot osrednjeslovenska, prebivalcev pa ima skoraj petkrat manj. V njej živi okoli 6 % prebivalcev Slovenije. Je ena naših redkeje poseljenih regij.

Med regijami ima največ površin, namenjenih vinogradništvu, in sicer približno 4.000 hektarjev. Na njih so leta 2021 pridelali 25.800 ton grozdja in od tega 8.400 ton rdečega grozdja, kar je bilo največ v Sloveniji.

Jugovzhodna Slovenija

Jugovzhodna Slovenija je po površini naša največja regija. Obsega 2.675 km2 in je približno 6-krat večja od najmanjše, tj. zasavske regije. V njej živi okoli 7 % vseh prebivalcev Slovenije.

Po višini neto razpoložljivega dohodka na prebivalca je regija med letoma 2010 in 2020 s šestega napredovala na prvo mesto med regijami; ta dohodek je leta 2020 znašal 13.547 EUR na prebivalca in je bil za 4 % višji od slovenskega povprečja.

Koroška

Koroška je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša regija v Sloveniji. Obsega nekaj več kot 1.000 km2 in v njej živijo približno 3 % vseh prebivalcev Slovenije.

Med regijami je najbolj usmerjena v predelovalne dejavnosti, saj 38 % delovno aktivnih oseb dela v teh dejavnostih. To je približno trikrat toliko kot v obalno-kraški regiji, kjer je ta delež najmanjši.

Obalno-kraška

Obalno-kraška regija obsega 1.043 km2 in je tako po površini ena naših manjših regij. V njej prebiva nekaj manj kot 6 % prebivalcev Slovenije.

V 2021 je imela regija 2,8 milijona turističnih prenočitev (70 % domačih, 30 % tujih), kar jo je postavilo na prvo mesto med regijami. Občina Piran pa je bila z 1,5 milijona turističnimi prenočitvami zmagovalka med slovenskimi občinami.

Osrednjeslovenska

V osrednjeslovenski regiji, po površini drugi največji, živi približno četrtina prebivalcev Slovenije.

Med slovenskimi regijami ima najvišji delež prebivalcev, starih 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo. Takih je 40 %, kar je za 8 odstotnih točk več, kot znaša slovensko povprečje. Med občinami v regiji so razlike; občani Trzina so tisti, ki imajo v Sloveniji največji delež terciarno izobraženih, in sicer 47 %.

Podravska

V podravski, drugi najgosteje poseljeni regiji, živi nekaj manj kot 16 % prebivalcev Slovenije.

Leta 2020 je bilo v regiji nekaj manj kot 11.000 kmetijskih gospodarstev, kar je predstavljalo 16 % vseh na ravni Slovenije. V dvajsetih letih je število kmetijskih gospodarstev na skupni ravni upadlo za 21 %, v podravski regiji pa za 27 %.

Pomurska

Po površini in številu prebivalcev je pomurska regija 5. najmanjša; v njej živi nekaj več kot 5 % prebivalcev Slovenije.

Med letoma 2008 in 2021 so se plače povečale v vseh slovenskih regijah, vendar v nekaterih bolj kot v drugih. V pomurski so se v tem obdobju povečale za 51,8 %, kar je več, kot znaša slovensko povprečje (rast za 41,2 %).

Posavska

Posavska regija meri 968 km2 in je po površini druga najmanjša, vendar pa je od najmanjše, zasavske, dvakrat večja. V njej živi približno 4 % prebivalcev Slovenije.

Regija je znana po pridelavi jagod. Na 69 kmetijskih gospodarstvih jih pridelujejo na površinah, ki zajemajo nekaj več kot polovico (53 %) vseh pridelovalnih površin z jagodami v Sloveniji.

Primorsko-notranjska

Primorsko-notranjska regija prispeva k celotnemu prebivalstvu Slovenije najnižji delež: 2,5 %. Tudi gostota naseljenosti je tukaj najmanjša: na enem kvadratnem kilometru živi povprečno 37 oseb.

Stopnja delovne aktivnosti je bila z 71 % najvišja med vsemi regijami v letu 2021. Tudi v preteklih letih je bila v tej regiji najvišja, razen v 2017, ko je prvo mesto pripadlo gorenjski.

Savinjska

V savinjski regiji, 4. po velikosti, živi nekaj več kot 12 % prebivalcev Slovenije.

Leta 2021 je bilo na slovenskih turističnih kmetijah, ki so nudile nastanitev, 2.037 nedeljivih enot oziroma sob. Od tega je bilo največ sob v savinjski regiji, in sicer 412, skupno pa so imele okoli 1.000 stalnih ležišč.

Zasavska

Zasavska je po površini naša najmanjša regija. V njej živi nekaj manj kot 3 % prebivalcev Slovenije.

Na delo zunaj regije je odhajalo 53 % delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov), kar je bil najvišji delež med regijami. To kaže na manjše število delovnih mest, kot je delovno aktivnih prebivalcev te regije. Večina delovno aktivnih, ki je migrirala čez regijsko mejo, je delala v osrednjeslovenski regiji.