Za vsak travnik v Sloveniji je mogoče prešteti število košenj

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in podjetjem Sinergise sodelovala pri projektih na temo monitoringa travnikov v Sloveniji. V sklopu teh projektov so z uporabo daljinskega zaznavanja, to je na podlagi analize podatkov satelitov za opazovanje Zemlje, izvedli testiranje, s katerim so natančno določili različne vrste habitatov na traviščih. Pri tem so se osredotočili predvsem na razlikovanje med gnojenimi monokulturnimi travniki, tako imenovanimi intenzivnimi travniki, in tistimi travniki, ki imajo nizke donose, a visoko biotsko pestrost, poimenovanimi tudi ekstenzivni travniki.

Namen projektov je bil med drugim vzpostaviti sistem, ki bo stalno zbiral in analiziral podatke o kmetijskih zemljiščih. Konkretno - sistem se bo lahko uporabljal za spremljanje stanja trajnega travinja in vlažnosti tal na kmetijskih površinah. Te informacije omogočajo letno spremljanje stanja travnikov na ravni celotne države, kar lahko prispeva k sprejemanju bolj objektivnih odločitev o rabi prostora ter oblikovanju učinkovitejših politik upravljanja zemljišč ter varovanja pomembnih habitatov.

Travniki so danes košeni večkrat, kot so bili včasih

Na vrstno sestavo travnikov v veliki meri vplivajo čas in pogostost košnje ter količina vnosa hranil oziroma gnojil. Intenzivni travniki so tako v primerjavi z ekstenzivnimi bolj biotsko osiromašeni, kar pomeni, da na njih najdemo manj različnih rastlinskih in živalskih vrst kot na ekstenzivnih travnikih. Pomemben dejavnik zmanjševanja biotske pestrosti je zagotovo dostopna kmetijska mehanizacija, ki omogoča hitrejšo obdelavo tal, kot sta košnja in gnojenje, na velikih površinah. Zato so tudi intenzivni travniki košeni večkrat, ekstenzivni pa le dvakrat ali le enkrat letno.

Intenzivna obdelava travnikov se je začela po drugi svetovni vojni. Takrat so kmetje svojim zemljiščem začeli dodajati več mineralnih snovi v obliki gnojil, kar je omogočilo intenzivnejše izkoriščanje travnikov, posledično pa tudi večjo pridelavo. Travniki, ki so bili nekoč košeni dvakrat, največ trikrat letno, so danes košeni štirikrat ali petkrat, nekateri celo večkrat.

Slika 1: Intenzivni travnik Slika 2: Ekstenzivni travnik

Raziskovalci razvili sodobni pristop za spremljanje ključnih značilnosti travnikov v Sloveniji

Travniki predstavljajo več kot tretjino vseh kmetijskih zemljišč v Evropi. Ker gre za zelo raznolika območja, raziskovalcem zelo prav pridejo podatki, ki jih pridobijo s sistemi za opazovanje Zemlje. Ti podatki namreč omogočajo podrobnejši in natančnejši vpogled v značilnosti travnikov. V ta namen je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, natančneje prof. dr. Krištof Oštir, asist. Ana Potočnik Buhvald in asist. Matej Račič s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin, skupaj s sodelavci iz ZRC SAZU in podjetja Sinergise razvila celovit pristop, katerega namen je določiti ključne parametre travnikov, kot so čas prve košnje, pogostost košnje, intenziteta rabe, starost travinja in druge parametre. Za analizo so uporabili satelitske podatke Sentinel-1 in Sentinel-2, informacije o značilnostih travnikov pa so pridobili s pomočjo modelov strojnega učenja.

Najbolj opazna razlika je pri intenzivnosti rabe travnikov

Raziskovalci so ugotovili, da je razlika med intenzivnimi in ekstenzivnimi travniki najbolj opazna spomladi, ko je rast vegetacije zaradi vnosa hranil hitrejša na intenzivnih kot ekstenzivnih travnih površinah. Podatki kažejo tudi, da se intenzivni travniki večinoma kosijo v začetku meseca maja, medtem ko se na ekstenzivnih travnikih košnja začne približno mesec dni kasneje.

Slika 3: Primer detekcije košenj na ekstenzivnem travniku Slika 4: Primer detekcije košenj na intenzivnem travniku

Največ sprememb v Posavski statistični regiji, najmanj v jugovzhodni Sloveniji

Satelitski posnetki so pokazali, da se v Sloveniji v zadnjih dvajsetih leti delež travnikov ni bistveno spremenil. V vseh regijah, ki so bile med raziskavo opazovane, več kot 95 % travnikov še vedno ostaja trajnih travnikov. Največ sprememb glede uporabe travnikov se je zgodilo v Posavski statistični regiji, medtem ko je bilo najmanj sprememb v jugovzhodni Sloveniji.

Z uporabo najnovejših metodoloških pristopov analize satelitskih podatkov v kombinaciji z opazovanji na terenu je mogoče pridobiti pomembne informacije o pojavih na površju Zemlje. Te informacije pa vključujejo tudi podatke o travnikih, ki omogočajo letno spremljanje stanja travnikov na ravni celotne države, kar lahko prispeva k sprejemanju bolj objektivnih odločitev o rabi prostora ter oblikovanju učinkovitejših politik upravljanja zemljišč ter varovanja pomembnih habitatov. Poleg tega lahko razvita orodja prihranijo čas in sredstva v primerjavi s tradicionalnimi metodami zbiranja in analize podatkov o rabi zemljišč in stanju travinja na terenu - predvsem pa je pomembna prostorska in časovna razsežnost opazovanja, ki ga lahko s predlaganim pristopom izvajamo stalno, na nivoju celotne države in še širše. Posledično se lahko odločevalci in raziskovalci osredotočijo na nove naloge in izzive, povezane s spremljanjem stanja in pojavov v prostoru.