Zemeljski plin bo uvažal tudi Petrol

Uporabniki tekočega naftnega plina v občini Sežana se bodo že letos lahko greli s cenovno ugodnejšim zemeljskim plinom iz Italije.

Delniška družba Petrol in podjetje Apegas, v katerem je Petrol pred kratkim prevzel 100-odstotno lastništvo, sta danes dopoldne z italijanskim plinskim distributerjem, družbo Acegas, S.p.A., podpisala dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Sklenitev omenjenega posla za Petrolovo plinsko dejavnost, ki bo ob izteku leta pričela poslovati v okviru samostojnega podjetja, pomeni širitev obstoječega obsega delovanja na področje uvoza zemeljskega plina, s tem pa tudi zniževanje odvisnosti od sicer še vedno najmočnejšega tovrstnega dobavitelja, družbe Geoplin.

Plinsko dejavnost, ki vključuje pridobivanje koncesij, plinifikacijo lokalnih območij, distribucijo zemeljskega in tekočega naftnega plina ter trženje plina v kontejnerjih, odslej pa tudi uvoz zemeljskega plina, Petrol v danem trenutku vrši še prek Apegasa in lastnega plinskega sektorja. Ob izteku letošnjega leta pa bo ta dejavnost skladno Petrolovo dolgoročno plinsko strategijo združena pod okrilje novega samostojnega podjetja. Avgusta letos je namreč Petrol v Apegasu, podjetju za plinifikacijo iz Ljubljane, prevzel 100-odstotni lastniški delež. Apegas bo do konca letošnjega leta finančno saniran, organizacijsko preoblikovan ter preimenovan v Petrol Plin – družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo poslovala v okviru koncerna Petrol.
Apegas, ki sicer posluje že od leta 1995 dalje, sta poleg Petrola namreč ustanovila še dva družbenika – ljubljanski Euroeast in italijanski Agipgas. Podjetje, ki naj bi skrbelo za gradnjo plinovodnih omrežij in uporabnike oskrbovalo z utekočinjenim naftnim plinom, je doslej pridobilo plinske koncesije v treh občinah; v Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni, s tekočim naftnim plinom pa oskrbuje tudi Črnomelj. Ker pa se družbeniki niso uspeli sporazumeti glede njegove nadaljnje strategije, je razvoj podjetja v vsem tem obdobju bolj ali manj stagniral.

K njegovemu poslovnemu zagonu bo tako v veliki meri pripomogla prav danes podpisana desetletna pogodba z italijanskim Acegasom, družbo, katere portfelj dejavnosti poleg distribucije plina sestavljajo še distribucija električne energije, opravljanje komunalnih dejavnosti ter telekomunikacijske storitve. Acegasovo plinovodno omrežje v danem trenutku obsega približno 720 kilometrov, z njim pa je med drugim pokrita tudi tržaška regija. Glede na to, da gre za omrežje, ki je s slovenskim povsem kompatibilno, sta partnerja do konca oktobra zavezana zgraditi le še povezovalni plinovod; Acegas na italijanski strani do mejnega prehoda Fernetiči, Apegas pa od mejne črte do plinskega omrežja v Sežani. Po tej pogodbi dobavljen zemeljski plin (metan), ki bo v primerjavi s tistim, ki ga Sloveniji zagotavlja Geoplin, cenovno ugodnejši, naj bi tako že novembra dosegel prebivalce Sežane in njene okolice, po načrtih Petrola pa naj bi se tem sčasoma pridružili še občani Portoroža in Pirana.

Acegas bo tako Sloveniji predstavljal prvi večji zunanji vir zemeljskega plina. Neodvisno od Geoplina je namreč s tem energentom zaenkrat preskrbljena samo občina Rogatec, ki je priključena na hrvaški plinovod.

Novoustanovljeno podjetje Petrol Plin bo tako za Apegasom prevzelo koncesije v Sežani, Ilirski Bistri in Postojni ter plinsko oskrbo Črnomlja, neposredno od matičnega podjetja pa koncesije v Tržiču, Radovljici, Idriji, Semiču, Odrancih, Turnišču, Beltincih in Rogatcu ter kapitalsko naložbo v javnem podjetju Ogrevanje Piran. Tem naj bi se do konca leta pridružile še tri koncesije v okolici Ljubljane; v Domžalah, Trzinu in Mengšu. V obdobju do leta 2010 pa naj bi Petrol Plin upravljal z dobrimi 30 koncesijami, kar predstavlja okoli 30 odstotkov potencialnega tržnega deleža v Sloveniji.

Poleg pridobivanja in koriščenja koncesij, kamor sodi gradnja omrežij ter distribucija zemeljskega in tekočega naftnega plina, bo Petrol Plin skrbel tudi za plinifikacijo nekoncesioniranih naselij ter za trženje plinohramov, kjer si do leta 2005 obeta doseči vsaj 10-odstotni tržni delež.