Sporočilo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Depresija za telebane

Ljubljana, 9. oktober 2009 -10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Depresija je, tako pri nas kot v svetu, najpogostejša duševna bolezen. Vsaj enkrat v življenju prizadene približno petino prebivalstva. Gre namreč za bolezen, ki obolele čvrsto stisne v primež obupa, pot iz nje pa ni enostavna. Oboleli in njihovi najbližji z velikimi napori iščejo poti iz stiske. V nasprotju z napačnim, ponekod še trdno zasidranim prepričanjem, se depresije ne da zgolj "odmisliti". Da bi tistim, ki se znajdejo v objemu depresije, olajšali pot iz nje, je društvo DAM, v sodelovanju z založbo Pasadena, izdalo slovenski prevod knjige Depresija za telebane. Izdajo knjige je podprla Krka, d. d., tovarna zdravil, iz Novega mesta, ki tudi sicer aktivno deluje na področju duševnega zdravja, izdaja številne publikacije in tesno sodeluje s stroko ter nevladnimi organizacijami na področju duševnega zdravja.

Knjiga Depresija za telebane je bogastvo za slovenski prostor, saj tako obsežnih in kakovostnih priročnikov za samopomoč močno primanjkuje. Avtorja knjige sta psihologa dr. Laura L. Smith in dr. Charles H. Elliott. Prevedli sta jo Emanuela Malačič Kladnik, predstavnica Društva DAM in Ana Šorc, v sodelovanju s strokovnima recenzentoma doc. dr. Mojco Dernovšek, dr. med. in prof. dr. Rokom Tavčarjem, dr. med.
Priročnik sicer prihaja iz znamenite in priljubljene zbirke "Za telebane" ter predstavlja vodič po depresiji, namenjen vsakomur, ki se želi poučiti o depresiji in o načinih za spopadanje z njo. Kot enostaven priročnik za samopomoč bo Depresija za telebane marsikomu osvetlila dejstva o tej bolezni in predvsem olajšala pot iz nje. Poleg zdravljenja z zdravili opisuje namreč številne preverjeno uspešne pristope k zdravljenju depresije ter ponuja obilico vaj za spreminjanje zakoreninjenih načinov mišljenja in vedenja.
Društvo DAM, društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, se že vrsto let vztrajno bori proti stigmatizaciji duševnih motenj in javnost ozavešča o težavah, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo osebe z depresijo in anksioznimi motnjami. Mnogi bolniki z duševnimi boleznimi podporo najdejo tudi na njihovem spletnem mestu (www.nebojse.si) ali v skupinah za samopomoč, ki jih društvo organizira.

Zdravljenje in bolj kakovostno življenje pri duševnih boleznih pa je tudi glavni cilj Krke, ki skuša skrbeti tudi za posameznikovo notranje ravnovesje, saj razvija in ponuja široko paleto izdelkov za zdravljenje duševnih bolezni. Med njimi tudi zdravila orodisperzibilne oblike (ODT), ki so izdelana po najsodobnejših inovativnih tehnoloških postopkih ter so posebej primerna za bolnike z duševnimi boleznimi, saj je njihovo jemanje enostavno, diskretno in omogoča boljše sodelovanje bolnika v zdravljenju.

Pri duševnih boleznih tako bolniki kot tudi njihovi svojci iščejo in potrebujejo več informacij, predvsem pa nasvete, kako bolezen preprečevati oziroma zdraviti. Več o tem lahko najdejo tudi v Krkini zbirki knjižic ter revij V skrbi za vaše zdravje. V zbirki se trenutno nahaja 31 knjižic, od tega sedem s področja duševnega zdravja (Depresija pri ženskah, Depresija pri moških, Depresija in koronarna bolezen, Depresija pri bolnikih z rakom, Ko bolita dušo in telo, Demenca ter Shizofrenija in druge psihoze). Dosegljive so na www.krka.si ali pri izbranem osebnem zdravniku. V Krki tako delimo svoje znanje s področja duševnega zdravja, tako s stroko, kot tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju duševnega zdravja. Trdni dokazi aktivnosti in sodelovanj je tudi tretja razstava likovnih del, ki je nastala pod okriljem bolnišničnih likovnih ateljejev in jo vse do 28. oktobra gostimo v Galeriji Krka (Dunajska 65). Tema tokratne razstave je portret - portret drugih bolnikov, avtoportret, portret prijatelja, bližnjih ali namišljen portret. Na njej najdete več deset del , katerih avtorji so pacienti vseh psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Razstavljena so dela, ki so jih izbrali likovni terapevti posameznih bolnišnic in so nastajala med hospitalizacijo v likovno-terapevtskem procesu. Duševna motnja je še vedno ena izmed najbolj zaznamovanih bolezni. Biti prepoznan kot bolnik, četudi kot ustvarjalec slike, je še vedno lahko boleče. A namen razstave ni samo predstavitev umetniških del bolnikov. Razstavljene podobe so priložnost za interdisciplinarni dialog o dejavnikih, ki določajo človekovo duševnost, osnova za razumevanje, kaj je umetnost in kakšen je ustvarjalni proces. Podobe so lahko izziv za psihiatre, nevrologe, psihologe, umetnostne zgodovinarje, ..., predvsem pa možnost, da prek njih tudi bolniki spregovorijo o svojem stanju, doživljanju, čustvovanju v času bolnišničnega ustvarjanja.

Več informacij:

Anja Lesar, e-naslov: anja.lesar@krka.biz, telefon: 01 475 14 07, mobitel: 051 641 836.

Več o knjigi Depresija za telebane ali o Društvu DAM:

Emanuela Malačič Kladnik, e-naslov: e.malacic@gmail.com, mobitel: 051 691 510.