Znanost in gospodarstvo z roko v roki

Raziskovalne in razvojne aktivnosti prispevajo k dolgoročni uspešnosti farmacevtskih družb – Farmacevtska industrija potrebuje sodelovanje države pri razvoju in raziskavah – Ključni so ustvarjanje ustreznega raziskovalnega okolja, razvoj tehnologij in predvsem izobraževanje raziskovalcev

V farmacevtski družbi Lek je danes potekalo srečanje mladih raziskovalcev z ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin, ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Lucijo Čok ter predstavniki Leka. Namen srečanja je bil poglobiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, še posebej s prenosom znanja mladih raziskovalcev v gospodarstvo.

V letošnjem letu je bil postavljen nov koncept financiranja mladih raziskovalcev iz gospodarstva. Mladi raziskovalci bodo zaposleni tudi v gospodarstvu, zato bo bistveno večji poudarek na raziskovalnem delu in problematiki, ki je zanimiva in pomembna za podjetja, mladi raziskovalci pa se bodo tako hitreje vživeli v raziskovalne razmere v gospodarskih družbah.

K financiranju tega programa sta pristopili Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za gospodarstvo. Spomladi je bil objavljen skupen razpis, na katerega je prispelo prek 170 prijav in s tem spravil v nemajhno zadrego obe ministrstvi, ki sta imeli v letošnjem letu na razpolago sredstva le za 30 novih nastavitev. "Ministrstvi se bosta zavzemali, da se bo število mladih raziskovalcev vsako leto povečevalo in v letu 2002 načrtujeta financiranje 50 dodatnih mladih raziskovalcev," je uvodoma povedala ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok.

Dr. Tea Petrin je ob tem poudarila, da je konkurenčnost gospodarstva v veliki meri odvisna od podjetniške dejavnosti in sposobnosti inoviranja. Odločilno vlogo pri tem ima pretok znanja, katerega rezultat je uvajanje novih tehnologij in tehnoloških izboljšav. Zato je ena od prioritet Ministrstva za gospodarstvo spodbujanje pretoka znanja med univerzami in raziskovalnimi inštitucijami ter gospodarstvom.

Podpiranje mladih raziskovalcev s strani države je pomembno za vse gospodarske panoge, še posebej pa za farmacevtsko industrijo. Zagotavljanje varnih, učinkovitih in kakovostnih zdravil za bolnika je temeljna naloga farmacevtske industrije, ki pa lahko to zagotavlja le z nenehnimi vlaganji v razvoj in raziskave.

Lek je tako v preteklosti kot tudi danes za potrebe sodobne farmakoterapije zagotavljal najsodobnejša zdravila z lastnimi blagovnimi znamkami; z lastnim znanjem je prispeval k razvoju in dvigu kakovosti terapij ter skušal zagotavljati, da so slovenskim bolnikom sodobna zdravila dostopna prav tako kakor bolnikom drugje po svetu.

Lek namenja letno za razvoj in raziskave 12% od prodaje, strateški cilj Leka pa je doseči stopnjo razvoja, ki bo omogočala preskok med inovativnejše družbe v prihodnjem obdobju. Pri tem je potrebno poudariti, da Lek ustvari le eno četrtino svoje prodaje v Sloveniji, medtem ko namenja tri četrtine vseh raziskovalnih sredstev delu doma.

Lek bo tudi v prihodnje namenjal veliko pozornost razvojno-raziskovalni dejavnosti. Usmerjen je k razvoju izdelkov, prijaznejših za bolnika, ki bodo omogočili kontrolirano sproščanje učinkovin, manj pogosto odmerjanje, lažjo in manj neprijetno aplikacijo ter boljše organoleptične lastnosti.

Spomladi 2002 se bo zaključila izgradnja novega Lekovega razvojnega centra v Ljubljani, ki bo na 9000 m2 zagotavljal ustrezne pogoje za delo Lekovih strokovnjakov.

"V farmacevtski industriji potrebujemo sodelovanje države pri podpiranju razvoja in raziskav z izgradnjo močnega raziskovalnega okolja, razvojem ključnih tehnologij in izobraževanjem raziskovalcev," je v svoji predstavitvi povedal pomočnik predsednika uprave Leka prof. dr. Uroš Urleb.

Pri tem se lahko ozremo po uspešnih modelih na Finskem in v Izraelu. Tak model predvideva, da ustrezna ministrstva financirajo ustrezne raziskave prek farmacevtske industrije, ki oblikuje smernice za razdelitev sredstev na inštitute in univerze. Tak način dela v omenjenih državah zagotavlja uspešne rezultate raziskovalnih dejavnosti.Zavedati se je namreč treba, da razvojno-raziskovalna dejavnost ni namenjena sama sebi, ampak mora dajati konkretne, uporabne rezultate, ustvariti mora vrednost za industrijo.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport bo spodbujalo aplikativno usmerjene raziskave, program mladih raziskovalcev in zlasti nov program mladih raziskovalcev za gospodarstvo, prav tako pa bo spodbujalo tudi partnerstvo univerz in gospodarstva, ki prispeva k inovacijam v industriji. Partnerstvo univerz in gospodarstva pa bo treba krepiti tudi v obratni smeri, in sicer pri praktičnem izobraževanju, ki naj zlasti v visokošolskih strokovnih programih poteka v neposrednem delovnem procesu.