Nevarnosti, ki jih povzročajo zunanji zajedavci

Marsikomu med nami med sprehodi delajo družbo psi, na katere pa v gozdu prežijo klopi. Ker so ti zadnja leta čedalje pogosteje okuženi z različnimi boleznimi, so za naše pse in mačke poleg bolh med vsemi zunanjimi zajedavci najbolj nevarni.

Klopi spadajo med največje predstavnike reda pršic. Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst, pri nas pa le trinajst. Ixodes ricinus je najpomembnejša in najbolj razširjena vrsta v Evropi. Vsi klopi so zunanji krvosesni zajedavci na vretenčarjih (plazilcih, ptičih in sesalcih). Živijo predvsem v nižinah, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m.

Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Največkrat se zadržujejo v visoki travi z grmovjem, na robovih jas in v gozdni podrasti. V naših podnebnih razmerah so aktivni od pomladi do pozne jeseni. Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature - kadar je nižja od 5 do 7 stopinj Celzija, klopi mirujejo. Veliki so od 1 do 30 mm, odvisno od prehranjenosti s krvjo. Kri sesajo samo samice, samci se prehranjujejo s tkivno tekočino.

Klopi so prenašalci nekaterih zelo resnih bolezni pri živalih in pri ljudeh. Najpomembnejše bolezni, ki jih odkrivamo pri psih, so lajmska borelioza, anaplazmoza, erlihioza in babezioza. Zboli lahko tudi človek. Boleznim živali, ki se lahko prenesejo na človeka, pravimo zoonoze. Na endemičnih območjih je možnost zbolevanja za boreliozo pri psih tudi do 90-odstotna, mlade živali so bolj dovzetne, pri vseh živalih se ne razvijejo klinični znaki. Omenjene bolezni so težko ozdravljive, njihovo zdravljenje je dolgotrajno in se pogosto konča s trajnimi posledicami, včasih tudi s smrtjo tako pri živali kot pri človeku.

Bolhe zagotovo spadajo med najbolj razširjene živalske vrste na planetu. Danes poznamo prek 2000 vrst in podvrst bolh, kar priča o njihovi občudovanja vredni prilagodljivosti. Spolno zrele živali se prehranjujejo izključno s krvjo svojih gostiteljev. Kakih 95 % vrst zajeda sesalce, 5 % pa ptice. Bolhe niso le nepomembna nadloga za hišne ljubljence, ampak lahko resno ogrožajo tudi naše zdravje, saj prenašajo različne bolezni.

Bolha z ugrizom predre gostiteljevo kožo in s posebno prilagojenim ustnim organom začne sesati kri. Pri tem si pomaga s slino, ki kožo zmehča in preprečuje strjevanje krvi. Zaradi ponavljajočih se ugrizov postanejo psi in mačke na to snov sčasoma alergični. Pri psu najprej na koži nastanejo spremembe v obliki krast, pojavi se srbečica, zaradi drgnjenja, lizanja in grizenja mu začne izpadati dlaka in na koži opazimo vlažen ekcem. Pri mačkah se alergija kaže s številnimi krastavimi vozlički, srbenje je močno izraženo. Za več kot 90 % težav s kožo pri hišnih ljubljencih so krive bolhe. Bolha je tudi vmesni gostitelj pasje trakulje, ki je pogosta pri psu in mački. Izjemoma jo najdemo tudi pri ljudeh, prenaša pa lahko tudi različne za človeka nevarne bakterije in viruse.

Na trgu najdemo precej izdelkov za odpravljanje zunanjih zajedavcev pri psih in mačkah, vendar niso vsi enako učinkoviti in zanesljivi. Med najučinkovitejše prav gotovo spada fipronil, učinkovina, ki jo vsebuje tudi Krkin Fypryst® v obliki kožnih kapljic (spot-on). Kožne kapljice so najenostavnejša oblika zdravila, ki učinkovito uničuje vse najpomembnejše zunanje zajedavce. Ta oblika omogoča aplikacijo zdravila na eno mesto - na vrat živali. Učinkovina zaradi koncentracijskega gradienta prehaja v kožo in dlake od mesta nanosa do perifernih delov. Fipronil je insekticid/akaricid z edinstvenim načinom delovanja na bolhe in klope. Zadržuje se v lipidnih komponentah kože in dlačnih mešičkov, iz katerih se neprestano izloča v kožo in dlake ter s tem zagotavlja neprekinjeno delovanje. Na ta način deluje na insekte in pršice.

Lastniki živali se morajo zavedati, da je pri psu oz. mačku potrebna celoletna zaščita pred zunanjimi zajedavci, saj se aktivna sezona za klope podaljšuje, pa tudi geografska območja se širijo.

Enako velja za zdravljenje bolhavosti, 95 % vseh praskanj je namreč povezanih z bolhami, ki jih je treba nadzorovati in odpravljati vse leto in ne zgolj spomladi in poleti. Bolhe so prisotne tudi v okolju, zato jih je treba odstranjevati tudi na mestih, kjer se živali zadržujejo.

Gregor Mohorič, dr. vet. med.

Veterinarska ambulanta Jang