Za večjo dostopnost in boljše razumevanje znanosti

Od 21. do 23. septembra 2010 bo potekal v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije v Cankarjevem domu v Ljubljani 16. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo (Belgija, Velika Britanija, ZDA) "Ideje spreminjajo svet". Festival bo počastil spomin na jezikoslovca Jernej Kopitarja, agronomskega strokovnjaka Ivana Boletta in pionirko medicinske mikrobiologije na Slovenskem Milico Valentinčič-Petrović. Častni pokrovitelj festivala je dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki bo imel slavnostni nagovor na otvoritveni slovesnosti festivala.

Razumevanje znanosti je potreba slehernega sodobnega državljana. Vendar to razumevanje ni več samo sebi namen ali cilj nacionalne družbe. Je le stopnja na poti trajne vključitve državljanov - laikov v sfero znanosti. Vključitev kot cilj pa zahteva ustvarjanje pogojev za dostopnejšo in razumljivejšo znanost. Pomembno sredstvo za doseganje tega je festival znanosti, kjer je v ospredju vseh procesov komuniciranje znanosti.

Dinamičen razvoj znanosti v zadnjih treh desetletjih je povzročil izjemno velik razvoj na številnih raziskovalnih področjih in prinesel številna znanstvena odkritja in spoznanja. Teh novosti je toliko in tudi nastajajo s takšno hitrostjo, da jim le s težavo sledijo izvedenci za ozka strokovna področja, medtem ko večina odličnih raziskovalcev spremlja in posega s svojimi spoznanji le v parcialno skupnost kolegov raziskovalcev. Ob tem pa nastajajo problemi pri državljanih - laikih glede razumevanja dosežkov znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Po eni strani je danes nujno, da laiki ne glede na doseženo starost, izobrazbo in poklic, drugače kakor njihovi predniki, črpajo iz rezultatov raziskovalne in tehniške ustvarjalnosti, znanje za osebno vednost, razvoj in uveljavljanje. Predvsem morajo črpati več znanja in pridobiti več izkušenj v rokovanju z najrazličnejšimi tehničnimi aparaturami in pripomočki, v ravnanju s številnimi kemikalijami, itd. Znanost je posredno, vedno bolj pa tudi že neposredno, sopotnica sodobnega državljana.Državljan si ne more več privoščiti doživljenjske znanstvene nepismenosti. Veljalo naj bi prav obratno: postati mora ozaveščen in znanstveno pismen. Vendar pa je za večino odraslih državljanov to velik problem. Predvsem vidijo številne napore, ki bodo potrebni, da bodo posodobili osnovno znanje, ki so ga pridobili še v obveznem in nadaljnem šolanju. Zato se večina zadovolji s tem, kar že vedo oziroma lahko "mimogrede ujamejo" s pomočjo sredstev družbenega obveščanja. Po drugi strani pa je nujno, da gre za znanost sodobnemu državljanu naproti in ne obratno. Potrebno je poskrbeti, da postane državljanom razumljivejša in tudi dostopnejša. Zato pa lahko najbolj učinkovito poskrbijo raziskovalci sami s tem, da s pomočjo specializiranih organizacij za vključevanje državljanov v znanost, na Slovenskem je takšna organizacija Slovenska znanstvena fundacija, vzpostavijo trajne oblike vključevanja in sodelovanja. Letni festival znanosti je običajno v večini evropskih, pa tudi neevropskih držav, ena najpomembnejših večdnevnih prireditev te vrste.

Pospeševanje procesa ozaveščenosti o pomenu festivala znanosti za vključevanje državljanov v sfero znanosti

Začetna zadržanost nekaterih ključnih slovenskih potencialnih promotorjev znanosti je organizatorico letnega slovenskega festivala znanosti usmerila v zagotavljanje dovolj velikega števila izvajalcev z naborom med vrhunskimi raziskovalci slovenskega rodu, ki so znanstveno delovali v razvitih državah sveta, še zlasti v ZDA (prof. dr. Dušan Petrač, prof. dr. Anton Mavretič, prof. dr. Rado Lenček) ter med znanimi promotorji znanosti iz različnih držav sveta. Pomembna skupina izvajalcev festivala pa so postali tudi učitelji, še zlasti tisti, ki so sodelovali v različnih mednarodnih projektih povezovanja izobraževanja z znanostjo, še zlasti na področju naravoslovja ter ved o okolju.

V letu 2010 se nam obeta obsežen program komuniciranja znanosti

Vztrajanje Slovenske znanstvene fundacije pri letnem slovenskem festivalu znanosti je po pretečenih 15 letih ustvarilo prevladujoče stališče članic in članov nacionalne znanstvene skupnosti, ki je mnogo bolj naklonjeno prireditvi kot je bilo pred 21. stoletjem. Vrhunski slovenski raziskovalci, zlasti mlajši, so prepoznali pravi pomen organizacije prireditve. Še zlasti pa se je utrdilo prepričanje, da je promoviranje znanosti ter raziskovalne in tehniške ustvarjalnosti prijetna dolžnost ter čast za vsakega razumnika - raziskovalca, strokovnjaka oziroma inovatorja. O tem nas prepriča še zlasti seznam letošnjih izvajalcev oziroma nosilcev festivalskih dogodkov - prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, Jernej Stritih (podnebne spremembe), dr. Janez Žabkar, prof.dr. Janez Možina, prof.dr. Uroš Ahčan (laserska tehnika), prof.dr. Dušan Petrač, prof.dr. Igor B. Mekjavič (astronavtika, vesoljska medicina in fiziologija), prof. dr. Borut Bohanec (agronomija), dr. Mojca Milavec (biologija), prof. dr. Marijan Prosen, prof.dr. Majda Vehovec, prof. Ludvik Jevšenak, Jurij Stare (astronomija), mag, Boštjan Kuzman (matematika), prof.dr. Venčenslav Kaučič (anorganska kemija in kristalografija), dr. Irena Volk, mag. Tomaž Ogrin (kemija), prof.dr. Tom Turk (biokemija), prof.dr. Radovan Komel, prof.ddr. Boris Turk (biokemija), prof.dr. Alojz Ihan, prof.dr. Srečko Koren (medicinska mikrobiologija), prof.dr. Gregor Majdič, prof.dr. Peter Dovč (genetika), akad. prof.dr. Jože Toporišič, Tomaž Longyka (jezikoslovje), dr. Boštjan Odar (arheologija), dr. Jozef Ongena, Bruselj, Belgija (fizika) ter Eoin F. Scott, Kirkwall, Orkney, Velika Britanija (Orkney International Science Festival).