Dostopnejša znanost pospešuje ozaveščenost ljudi
S slovesno otvoritvijo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se je danes začel 16. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo in geslom "Ideje spreminjajo svet". Pripravila ga je Slovenska znanstvena fundacija v sodelovanju z nad 30 slovenskimi in nekaterimi tujimi znanstveniki, z učitelji in mladimi raziskovalci iz različnih izobraževalnih ustanov ter s pomočjo zavodov in društev. Organizatorica pričakuje obisk več tisoč mladih udeležencev iz vseh delov Slovenije. Častni pokrovitelj letošnjega festivala je dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
V pozdravnem nagovoru je dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije dejal: "Ideje ustvarjalnih posameznikov in skupin so imele običajno v zgodovini človeštva pomemben vpliv na prihodnost lokalnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti. V razmerah globalne krize je zelo pomembno, da z dobrimi idejami vsaj blažimo, če že ne moremo preprečiti kriznih stanj. Zato smo v Slovenski znanstveni fundaciji (SZF) kot osrednji nosilki letnega nacionalnega festivala znanosti za leto 2010 izbrali geslo, da "ideje spreminjajo svet".
Veseli smo, da je dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora republike Slovenije prevzel častno pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo, 16. slovenskim festivalom znanosti z mednarodno udeležbo (Ljubljana, 21. - 23. 9. 2010). To je zelo pomembno, saj želimo letos poudariti pomen pritegnitve državljanov v sfero znanosti. Izboljšanje javnega razumevanja je nujno, vendar ni cilj. Cilj je novo mesto državljana v sferi. V njej je komunikator.
Na letošnjem festivalu znanosti se nam obeta obsežen program komuniciranja znanosti. Na povabilo SZF se je odzvalo okoli 30 pomembnih slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki se bodo z udeleženci pogovarjali o različnih strokovnih temah, od podnebnih sprememb, agronomije , molekularne biologije, genetike, biokemije, anorganske in analizne kemije do arheologije in jezikoslovja. Velik bo tudi poudarek na eksperimentiranju in meritvah. Skratka, SZF je skupaj s strokovnimi partnerji - Kemijskim inštitutom, Uradom RS za meroslovje in Gospodarsko zbornico Slovenije - pripravila vsebinsko najbogatejši program do sedaj. Velik je tudi interes osnovnih in srednjih šol, da se festivalskih dogodkov aktivno udeležijo."
Pozdravni govor je imel dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in častni pokrovitelj letošnjega festivala.
Za večjo uporabo znanstvenih spoznanj in odkritij je potrebno, da znanosti približamo ljudem. Dr. Gantar je o tem dejal: "Znanost in znanstvena odkritja vplivajo na nas in na stvarnost, v kateri živimo, bolj kot kdaj koli prej. Postala je nepogrešljiv del vsakdanjega življenja ter gonilna sila posameznikovega in družbenega razvoja. Da bi izkoristili ves potencial, ki ga znanstvena dognanja predstavljajo, morajo ta postati za družbo in širšo javnost dostopnejša in razumljivejša. Slovenski festival znanosti, ki ga že 16. leto zapored pripravlja Slovenska znanstvena fundacija, je namenjen prav temu - da se javnost prepriča o uporabni vrednosti in pomenu obsežnega znanstvenega dela, ter da znanstveniki in raziskovalci spoznajo pomen razširjanja idej in predstavljanja rezultatov. K temu, upam, da prispeva tudi projekt Znanje žanje, v okviru katerega vsak mesec v Državnem zboru slovenski znanstveniki predstavljajo svoje dosežke".
Slavnostno predavanje ob 50. letnici laserja je imel prof.dr. Janez Možina s strojne fakultete Univerze v Ljubljani.
Slovenska znanstvena fundacija je izročila visokim predstavnikom petih organizacij, ki že več let podpirajo letni slovenski festival znanosti v vlogi donatorjev, sponzorjev in pokroviteljev grafike akademskega slikarja, grafika in ilustratorja Jožeta Ciuhe, velikega donatorja Slovenske znanstvene fundacije. Zahvalne grafike so prejeli: BTC, d.d.; Kemijski inštitut; Poslovni sistem Mercator, d.d.; Krka, d.d.; ter časnik Delo.
Na slovesnosti so bila vročena tudi priznanja in nagrade mladim literarnim in likovnim ustvarjalcem. Letos so ustvarjali na temo povezav z Mednarodnim letom biotske raznovrstnosti.
Najustvarjalnejši mladi ustvarjalci spisov in esejev so: Matic Bavdek med osnovnošolci; Blaž Bajec med srednješolci ter Miha Mele med študenti. Njihovi spisi (eseji) bodo objavljeni v časniku Delo na straneh, ki ob četrtkih predstavljajo sfero znanosti.
Najustvarjalnejši na področju likovnega delovanja pa so bili Tian Lerinc med osnovnošolci; Sara Kure in Tjaša Sušnik med srednješolci ter Matic Vrabič med študenti.