4. slovenski veterinarski kongres - ob svetovnem letu veterinarstva

Veterinarska fakulteta, Veterinarska zbornica in Veterinarska uprava Republike Slovenije v počastitev svetovnega leta veterinarstva in 55-letnice visokošolskega veterinarskega izobraževanja v Sloveniji organizirajo 4. slovenski veterinarski kongres z mednarodno udeležbo. Pod skupnim geslom Veterinar za zdravje, veterinar za varno hrano, veterinar za ves planet bo 18. in 19. novembra 2011 potekal v Portorožu. Ekskluzivna pokroviteljica dogodka je farmacevtska družba Krka, ki se že več kot 50 let ukvarja z razvojem in proizvodnjo izdelkov za zdravljenje živali, hkrati pa v tem letu pod sloganom 20 let zaupanja praznuje 20-letnico svojega veterinarskega protimikrobnega zdravila.

Zdravljenje živali je stara veščina, ki so jo v preteklosti opravljali različno usposobljeni ljudje - kovači, pastirji, lovci, kmetje in drugi. Šele v razsvetljenstvu so zaradi vojaških in ekonomskih potreb začeli ustanavljati prve veterinarske šole, kjer so nastajali zametki sodobne veterinarske medicine. Tako je bila pred natanko 250 leti, leta 1761, v Lyonu v Franciji s kraljevo finančno pomočjo ustanovljena prva živinozdravniška šola. Do konca 18. stoletja je sprožila še nastanek trinajstih evropskih šol. Prve šole so z razvojem različnih ved postajale vedno bolj znanstvene. V 19. stoletju se se oblikovale v visoke šole, v začetku 20. stoletja pa so se preobrazile v fakultete in postale del univerz. Zato je svetovna veterinarska stroka ob 250. obletnici ustanovitve prve živinozdravniške šole leto 2011 razglasila za leto veterinarstva.

V Sloveniji so ti časovni mejniki nekoliko drugačni. Veterinarsko izobraževanje se je začelo leta 1795, ko je bila ustanovljena živinozdravniška katedra na Mediko-kirurškem zavodu ljubljanskega liceja. Ta prvi zametek pa je v letu 1850 z ukinitvijo zavoda žal ugasnil in do konca druge svetovne vojne je večina slovenskih živinozdravnikov znanje pridobivala na Dunaju in v Zagrebu. Takoj po koncu vojne, že leta 1945, je bila v Ljubljani ustanovljena Centralna veterinarska bolnica, predhodnica Veterinarske fakultete. Pomemben mejnik za slovensko veterinarsko stroko je leto 1956, ko je bil pod okriljem Fakultete za agronomijo in gozdarstvo ustanovljen veterinarski oddelek. Tako je ostalo vse do leta 1990, ko je začel delovati kot samostojna Veterinarska fakulteta, članica Univerze v Ljubljani.

Strokovno srečanje bodo v petek, 18. novembra, ob 9. uri skupaj z organizatorji odprli predstavniki ministrstev in pokroviteljev. Na kongresu bodo obravnavane številne aktualne vsebine z različnih področij veterine. Spregovorili bodo o veterinarjih v izobraževanju, o veterini in varnosti hrane, o mikrobioloških in kemijskih tveganjih pri živilih živalskega izvora in krmi, zdravstvenem varstvu rejnih živali (prežvekovalci, prašiči, perutnina) ter zdravstvenem varstvu ljubiteljskih živali (hišni ljubljenčki, eksotične živali, konji).

Kongres bo s svojim predavanjem obogatil prof. dr. Laszlo Födör, dekan Veterinarske fakultete v Budimpešti, ki je predsednik Evropskega združenja veterinarskih učnih ustanov (EAEVE) in predsednik Evropskega odbora za evalvacijo in akreditacijo veterinarskih fakultet (ECOVE). Sodelovali bodo še številni priznani veterinarski strokovnjaki, ki bodo predstavili svoja dognanja in smernice v veterini. S kongresom bodo tako počastili pomembna jubileja veterinarske stroke, predvsem pa vsem udeležencem ponudili strokovni program z odgovori na številna aktualna vprašanja.

Odločitev farmacevtske družbe Krka, da kot pokroviteljica podpre eno ključnih srečanj slovenskih veterinarskih strokovnjakov, ni presenetljiva, saj se že več desetletij ukvarja z razvojem in proizvodnjo veterinarskih izdelkov ter ob tem sporoča, da je tudi skrb za zdravje živali del njenega prispevka h kakovostnejšemu življenju. Krka za živali izdeluje učinkovite, sodobne in varne izdelke, ki so rezultat lastnega znanja in dolgoletnih izkušenj. V njeni paleti veterinarskih izdelkov so zdravila proti povzročiteljem nalezljivih in parazitskih bolezni, krmni dodatki in biocidi. Slednji so namenjeni predvsem rejnim živalim. V zadnjem času pa vse več pozornosti namenjajo tudi izdelkom za ljubiteljske živali.