Izšel je novi Denarni pregled ARC BS

DENARNI PREGLED

marec 2002

Rast cen je bila v januarju visoka, tako iz davčnih razlogov, kamor spadajo višje trošarine na tobak in alkohol ter višje stopnje davka na dodano vrednost, kot iz povišanj cen, ki so sezonske narave (hrana
oziroma nekatere vrste zelenjave). Kljub upoštevanju januarskih posezonskih razprodaj, je bila v prvem mesecu leta zabeležena 1,6 odstotna rast cen. Visoka 0,9 odstotna inflacija v februarju je
posledica prilagajanja cen javnih storitev ter višjih cen naftnih derivatov. Vplivi naraščanja cen nafte so prisotni tudi v marcu, zaenkrat pa še ostajajo znotraj okvirov, predvidenih v Usmeritvah denarne politike. Nevarnejša so prilagajanja cen v nemenjalnem sektorju, ki bistveno odstopajo od stopenj rasti cen v menjalnem sektorju. Kljub temu, da v zadnjih šestih mesecih statistika izkazuje visoko rast denarnih agregatov, količine denarja v obtoku ne moremo prištevati med poglavitne dejavnike inflacije. Hitra rast denarja in sicer predvsem povečanje tako deviznih kot (v manjši meri) tudi tolarskih vlog je posledica konverzije deviz ob uvedbi eura. Ob koncu leta so prebivalci tujo gotovino, ki so jo hranili doma, polagali na bančne račune - količina denarja se zaradi tega v ekonomiji ni povečala, le statistika jo je sedaj sposobna celoviteje zajeti v svoje evidence. To dogajanje se je z januarjem ustavilo, kar se že odraža na umirjanju rasti denarnih agregatov.

Razumljivo je, da so takšna gibanja ob prisotnosti še drugih oblik kapitalskih pritokov iz tujine vplivala tudi na zniževanje obrestnih mer. Vendar se povečana ponudba denarja ni prelila v kreditno
ekspanzijo. Viške likvidnosti so banke nalagale v kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajata Banka Slovenije in država.
Zaradi upočasnjene gospodarske rasti in nizke kupne moči prebivalstva je povpraševanje po kreditih tako s strani podjetij kot prebivalstva skromno. Dolgoročni motivi varčevanja prebivalstva, ki prevladujejo v zadnjem letu, omejujejo končno trošenje, in preprečujejo, da se razvije pomembnejši pritisk na cene s strani povpraševanja. To potrjuje tudi pospešeno umirjanje cen proizvajalcev, katerih
rast se je v zadnjem letu prepolovila iz več kot 10,0% na 5,3%.
Rast deviznega tečaja, ki sooblikuje uvozne cene, zaostaja za osnovno inflacijo in prispeva k njeni umiritvi. Že vse od septembra 2001 je rast tečaja umirjena in znaša 4% na letni ravni. Nemenjalni
sektor ni občutljiv na gibanje deviznega tečaja.

Največja nevarnost glede namer o nadaljnjem dvigovanju cen nastaja prav v tem sektorju, kjer dodatno skrb zbujajo pritiski na dvig plač v javnem sektorju. V menjalnem delu gospodarstva, ki je izpostavljen konkurenci na trgu, inflacijskih tendenc ni zaznati.

Celotno gradivo: http://www.bsi.si/html/arc/denarni_pregled/letnik2002/marec02.pdf (1005 KB)

Na publikacije Analitsko raziskovalnega centra BS http://www.bsi.si/html/arc/index.html
se lahko naročite z elektronsko naročilnico http://www.bsi.si/html/arc/narocanje/default.asp,
prijavo ali odjavo na publikacije nam lahko sporočite tudi po elektronski pošti arc@bsi.si.