Stališče Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva in sindikata Fides do predlaganih sprememb zakona o zdravniški službi

Na pobudo Ministrstva za zdravje je vlada RS na svoji seji, dne 30. maja 2002, sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi, ki potrebuje še dokončno potrditev v državnem zboru. Predlagan je bil hitri postopek

Vse zdravniške organizacije izražajo svoje presenečenje nad načinom priprave tako pomembnih sprememb krovnega zdravniškega zakona, saj Ministrstvo ni upoštevalo velike večine posredovanih pripomb s strani zdravništva. Novemu zakonu je moč očitati nestrokovnost, saj po mnenju zdravniških organizacij ne upošteva nekaterih pomembnih določil tako slovenske kot tudi evropske zakonodaje in prakse.

Zdravniške organizacije so neprestano opozarjale, da je zdravniška dejavnost posebna storitvena dejavnost velikega družbenega pomena in se opravlja pod posebnimi pogoji, ki jih urejajo Zakon o zdravniški službi, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike ter mnogi podzakonski akti. Poleg tega se zdravnik po svoji funkciji v marsičem razlikuje od drugih javnih uslužbencev. Kljub neprimerljivosti zdravniškega in drugih poklicev v javnem sektorju, je zakonodajalec v Zakonu o javnih uslužbencih in Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju poenotil te dejansko neprimerljive poklice. Ob poenotenju na eni strani pa želi po drugi strani ministrstvo za zdravje za zdravnike določiti drugačni delovni čas, kot ga za vse ostale poklice določata tako sedanji kot novi Zakon o delovnih razmerjih. Če državni zbor sprejme predlog vlade, bi bilo opravljeno obvezno dežurno delo zdravnikov (dežurno delo je delo, ko je zdravnik prisoten na svojem delovnem mestu in je na razpolago delodajlcu), različno plačano za efektivni (tisti del, ko bi zdravnik dejansko opravljal zdravniške storitve) in neefektivni del. Zakon o delovnih razmerjih pa določa: "efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi", torej je ves čas zdravniškega dežurstva dejansko efektivni delovni čas.

Če potegnemo preprosto analogijo: gasilci, ki dežurajo, bi bili po istem načelu različno plačani za tiste delovne ure, ko dejansko gasijo požar, in za čas, ki ga zgolj preživijo v pripravljenosti. Bi se čudili, če bi bilo še več podtaknjenih požarov?

Neustrezna je tudi sprememba določila o obvezi uporabi slovenskega jezika. Zdravniške organizacije menijo, da je dobro poznavanje jezika osnovni element varnega in učinkovitega dela zdravnikov. Zdravljenje ne pomeni le nedvoumnega in ustreznega komuniciranja med zdravnikom in pacientom, temveč tudi med zdravniki. Zato menijo, da brez dobrega znanja slovenskega jezika zdravniki ne morejo zagotoviti dobrega zdravstvenega varstva državljank in državljanov Republike Slovenije.

Zdravniške organizacije še posebej opozarjajo na neustrezno umestitev zdravniškega poklica med zdravstvene poklice v predlaganem kratkem zakonu o opravljanju zdravstvenih poklicev v republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije. Predlagajo, da bi bile vse uredbe, ki so povezane z zdravništvom, zbrane v osnovnih že obstoječih zdravstvenih zakonih.

Zdravniška zbornica Slovenije

asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., predsednik, l. r.

Sindikat Fides,

Konrad Kuštrin, dr. med., predsednik, l. r.

Slovensko zdravniško društvo

Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predsednik, l. r.