Sporočilo - FIDES

Spoštovani gospod minister,

Odgovarjamo vam na vaš dopis z dne 8. 4. 2003. V odgovoru se izogibamo ocenjevanju postopkov in dialoga ob sprejemanju obeh novel Zakona o zdravniški službi.

Očitno razpolagamo z diametralno nasprotujočimi si informacijami o izvedljivosti zakona pri izvajalcih javne zdravstvene službe.

Ob obiskovanju regij smo v neposrednem dialogu z zdravniki, med njimi so bili tudi direktorji javnih zdravstvenih zavodov, ugotovili neizvedljivost zakona v zdravstvenih domovih z manj kot šestimi zaposlenimi zdravniki in v bolnišnicah, kjer imajo na posameznih oddelkih zaposlenih manj kot šest zdravnikov. Poseben problem predstavlja organizacija 24-urnega zdravstvenega varstva v poletnih mesecih, ko večina zdravnikov koristi redni letni dopust. To pomeni, da je v mesecih julij in avgust prisotnih na delovnih mestih le polovica zdravnikov. Če bi upoštevali še Zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča vsem zdravnicam starimi nad 51 let in zdravnikom starim nad 55 let, da ne opravljajo nadurnega dela, bi bila izvedljivost zakona še težja.

Res je, da večina javnih zdravstvenih zavodov zaenkrat nima težav z organizacijo službe in zagotavljanjem 24-urnega zdravstvenega varstva. Vendar ne zaradi izvedljivosti zakona, temveč zaradi tihega strinjanja zdravništva z organizacijo dela po starem, v nasprotju z veljavnim Zakonom o zdravniški službi. Seveda nam ni težko navesti konkretnih javnih zdravstvenih zavodov, ki ne morejo organizirati službe v skladu z novelo zakona, ne da bi bistveno poslabšali produktivnost. Boljše vprašanje bi bilo, kateri javni zdravstveni zavodi od 1. 2. 2003 dalje lahko organizirajo delo v skladu z zakonom. Zagotovo so to vsi tisti, ki so delovali na tak način že prej. To so zlasti največji zdravstveni domovi (Ljubljana, Maribor, Celje, itd.), nikakor pa ne manjši (Hrastnik, Zagorje, Radlje, Ptuj, itd.). Podobno velja za oddelke bolnišnic, kjer izstopajo kirurški, anesteziološki, ginekološki, itd. Posebno izpostavljena je dejavnost transplantacije organov, ki jo izvajajo majhne skupine specifično usposobljenih strokovnjakov.

Glede preobremenjenosti slovenskih zdravnikov ponovno poudarjamo, da gre za 10% zdravnikov, ki so obremenjeni preko vsake razumne meje. To potrjujejo tako rezultati analize Zdravniške zbornice kot Ministrstva za zdravje. Vemo, da se teh obremenitev ne da zmanjšati čez noč niti v nekaj letih. V tem času bodo morali zaradi javnega interesa in še zlasti interesa bolnikov ti zdravniki še vedno opravljati službo na račun odpovedovanja prostemu času. Zagotovo pa se morajo s tem osebno strinjati in za to dobiti ustrezno nadomestilo. In to je vsebina, ki bi morala biti zapisana v Zakonu o zdravniški službi.

Primerljivih podatkov o številu dežurnih mest v bolnišnicah v državah EU nam v številnih poizkusih v zadnjih letih ni uspelo pridobiti. Prav zaradi tega menimo, da sploh ne obstajajo. Če z njimi razpolagate vi, vas prosimo, da nam jih posredujete. Ker je dežurstvo tudi v državah EU način zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva kot delo izven rednega delovnega časa, je možen razlog za manjše število dežurnih mest večje število zdravnikov za razporejanje znotraj rednega delovnega časa. Reorganizirati dežurno službo z zmanjševanjem dežurnih mest ni možno brez zmanjševanja kakovosti dela in zlasti varnosti za bolnike. Še bolj vprašljiv je smisel takih sprememb, če upoštevamo zanemarljive finančne prihranke. O reorganizaciji dežurne službe bo možno resno razmišljati šele po uveljavitvi koncepta "slovenskega specializanta". Šele takrat bo možno zagotavljati stalno prisotnost ustreznega števila specializantov na vseh bolniških oddelkih slovenskih bolnišnic.

Strinjamo se z vašo ugotovitvijo, da bo možno z ustreznimi aktivnostmi zagotoviti ustrezno število zdravnikov, ki bo omogočalo spoštovanje Direktive sveta 93/104/EC, šele leta 2010. In prav to dejstvo bi bilo po našem prepričanju potrebno upoštevati pri pripravi naše zakonodaje.

Poklicna kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike ureja in naj bi tudi v bodoče urejala specifiko zdravniškega poklica v javnem sektorju. Tako smo razumeli skupno zavezo ob prekinitvi stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Vaše navedbe, da naj bi se ustrezno nadomestilo najbolj obremenjenim zdravnikom urejevalo v Kolektivni pogodbi za javni sektor, so jasen odmik od dogovorjenega. Še zlasti ob dejstvu, da bo to možno šele po 1.1.2004. Zdravniki so obremenjeni tudi danes in bodo še najmanj nekaj let. Vaša stališča v tem smislu zagotovo ne predstavljajo prav nobene podlage za socialni dialog in socialno partnerstvo.

Na vaša konkretna vprašanja pa vam odgovarjamo takole:

Na podlagi katerih dokazov trdite, da večina javnih zdravstvenih zavodov lahko organizira zdravniško službo za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva v skladu z Zakonom o zdravniški službi v času po 1. 2. 2003? Kako jo bodo organizirali julija in avgusta, ko koristi redni letni dopust večina zdravnic in zdravnikov?

Predlog našega besedila Zakona o zdravniški službi smo vam, Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije pisno posredovali pred obravnavo zadnje novele Zakona o zdravniški službi po nujnem postopku v Državnem zboru, kakor tudi ustno na razpravi in sestankih. Naj ponovimo, da naši predlogi niso bili nikjer upoštevani

Na vaše pobude za skupne aktivnosti pa naslednje:

1. Pripravljeni smo sodelovati pri pripravi sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti. Pred več kot letom dni ste nas pozvali, naj vam posredujemo predloge. Svoje predloge smo vam pravočasno posredovali. Odziva z vaše strani do sedaj nismo prejeli.

2. Individualne pogodbe so predvsem stvar odnosa med pogodbenima strankama. Zakonske spremembe niso potrebne, predvsem je potrebna volja in interes delodajalcev, da jih začnejo uporabljati kot pomembno orodje za povečanje produktivnosti, kakovosti in odgovornosti za opravljeno delo. Glede na to, da prav vi predstavljate ustanovitelja javnih zdravstvenih zavodov, pričakujemo tudi vaše ustrezne usmeritve vodstvom javnih zdravstvenih zavodov. Za uvajanje statusa svobodnega zdravnika specialista, ki je edina oblika delovno-pravnega položaja zdravnika, za katerega ne velja niti Direktiva sveta 93/104/EC niti Zakon o delovnih razmerjih, organiziramo 12. in 13. 6. 2003 posvet, kjer bodo svoje izkušnje na tem področju predstavili predstavniki iz Nizozemske.

3. Pričakujemo čimprejšnje povabilo na pogajanja za spremembe in dopolnitve Poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.

Na koncu naj poudarimo, da še vedno pričakujemo, da boste po nujnem postopku pripravili spremembe Zakona o zdravniški službi in tako omogočili zakonito delovanje sistema zdravstvenega varstva v republiki Sloveniji.

Lep pozdrav,

Zdravniška zbornica Slovenije Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES

asist. mag. Marko Bitenc, dr.med. Konrad Kuštrin, dr. med.

predsednik predsednik