Nevladne organizacije: Ustrezno priznavanje neformalno pridobljenega znanja je lahko del rešitve trga dela

Ljubljana, 27. marec - Predstavniki Mreže Minvos in Zavoda Nefiks, ki so organizirali 2. simpozij o priznavanju in pomenu neformalnega izobraževanja, pridobljenega v nevladnih organizacijah (NVO), ugotavljajo, da je kljub pospešenemu razvoju njihov položaj pri nas še vedno daleč za razvitostjo NVO-jev v ostalih državah Evropske unije. Gostje simpozija so se strinjali, da mora država NVO-je vključiti v procese snovanja politik in jih prepoznati kot pomembnega akterja na področju neformalnega izobraževanja.

Na dogodku so zbrani gostje iskali možne odgovore na vprašanje, kaj je potrebno storiti, da bo tudi pri nas neformalno pridobljeno znanje upoštevano, cenjeno in priznano. Zbrane je najprej nagovoril Peter Cokan, predstavnik Mreže Minvos, ki je dejal, da NVO želijo doseči ureditev področja neformalnega izobraževanja s civilnim dialogom in javnim opozarjanjem na probleme.

Po besedah Boštjana Rozmana Zgonca iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je glavni problem, kdo lahko priznava neformalno pridobljeno znanje. Pravi, da NVO-ji tega ne morejo, saj to lahko naredijo le tisti, ki so formalno pooblaščeni. Dodaja še: "Imamo pravni okvir in orodje, da to naredimo, vendar še nimamo primerne klime, ki bi spodbujala priznavanje neformalnega izobraževanja."

Kljub priporočilom Evropske komisije in Sveta Evrope da je potrebno neformalno pridobljeno znanje upoštevati, ga priznavati in validirati, v Sloveniji na tem področju še ni vidnega napredka. Poleg tega da nimamo vzpostavljenega enotnega kvalifikacijskega okvirja, so nevladne organizacije pogosto popolnoma izključene iz procesov formiranja tovrstnih sistemov. Manuel Kuran, predstavnik Andragoškega centra Slovenije (ACS): "Na ACS na podlagi evropskih priporočil pripravljamo okvir ključnih kompetenc, ki bi jih moral razvijati vsak odrasel človek. Problem pa nastane pri tem, kako meriti pridobivanje kompetenc in kako jih ustrezno priznavati."

V nadaljevanju so razpravljali tudi o možnosti priznavanja neformalno pridobljenega znanja v nevladnih organizacijah v okviru zaposljivosti, nadaljnjega izobraževanja in prepoznavanja v kvalifikacijskih sistemih. Katarina Bremec - Slanič iz e-Študentskega servisa je kot primer beleženja neformalno pridobljenih izkušenj navedla "Moje izkušnje", sistem, ki so ga razvili v sodelovanju z Zavodom Nefiks. Dejala je: "Glavna prednost sistema je, da imajo mladi vsa opravljena dela zbrana na enem mestu, zraven pa so opredeljene še kompetence, ki so jih z delom razvili. Odzivi delodajalcev so izjemno dobri: vidijo lahko kdaj in kako dolgo je posameznik opravljal delo ter v katerem podjetju."

Da so neformalno pridobljene izkušnje pomembne predvsem za mlade, je potrdila tudi Tea Jarc iz Mladinskega sveta Slovenije: "Mladi se po končani formalni izobrazbi ne morejo vključiti na trg dela. Beleženje neformalnega izobraževanja je izjemno pomembno, tako za mlade posameznike, kot tudi za njihove bodoče delodajalce. V NVO-jih mladi pridobijo veliko znanja in izkušenj, ki jih ne morejo osvojiti v šolah, potem pa se te kompetence formalno sploh ne upoštevajo, ker niso primerno zabeležene oziroma priznane." Predstavnica organizatorjev Alenka Blazinšek je še dodala: "Zavedamo se, da je v času krize veliko drugih prednostnih nalog, ki se jim mora naša država posvetiti, vendar je lahko prav ureditev tega področja del rešitve pri reševanju problemov trga dela in povečanju možnosti zaposlitve tistih, ki jih formalni šolski sistem ni uspel primerno usposobiti za to."

Na simpoziju so predstavniki NVO že predstavili memorandum, ki so ga naslovili na odločevalce, pristojne za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. V slednjem jih pozivajo k:

1. sledenju priporočilom Evropske komisije o čimprejšnji vzpostavitvi sistemskih možnosti za priznavanje neformalno pridobljenega znanja na vseh ravneh formalnega izobraževanja;

2. vključevanju predstavnikov nevladnih organizacij v procese vzpostavljanja nacionalnih sistemov priznavanja neformalno pridobljenega znanja in

3. k vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo koristil vsem državljanom.