Konec sive ekonomije?
V petek 26.7.2013 je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, predstavila nov Predlog sprememb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Zakon si bo prizadeval za bolj učinkovit boj proti sivi ekonomiji. "Boj s sivo ekonomijo je ključen zato, da preprečimo nelojalno konkurenco in da zagotovimo obstoj socialne države. Delo na črno namreč pomeni manj socialnih pravic, manj zdravja, manj štipendij..... Z delom na črno izgubljamo vsi; tako posameznik kot celotna družba," poudarja ministrca dr. Anja Kopač Mrak.
Predlog zakona je bil že predstavljen vseh socialnim partnerjem, ti so ga pa načeloma podprli. Predlog zakona ohranja dosedanjo definicijo dela in zaposlovanja na črno ter ohranja izjeme, ki se ne štejejo za delo in zaposlovanje na črno - med te izjeme na enak način, kot je trenutno urejeno, še naprej sodi tudi sosedska pomoč.
Bistveni novosti sprememb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno:
1. V nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno se bo vključila carinska služba s svojimi mobilnimi enotami. Cilj zakona je namreč okrepiti inšpekcijske službe in jim dati več pristojnosti in jih narediti fleksibilne.
2. Predlog uvedbe vavčerskega sistema, pri osebnem dopolnilnem delu. Osebno dopolnilno delo je že sedaj izjema in torej ne šteje kot delo na črno (gre napr. za storitve obiranja gozdnih sadežev, kratkotrajna pomoč v gospodinjstvu, domača obrt...). Gre torej za dela, ki se v določenem obsegu in pod določenimi pogoji lahko opravljajo že doslej. Vrsta teh del se s predlogom ne spreminja; se pa nekoliko znižuje obseg tega dela (posameznik zdaj lahko zasluži povprečno minimalno plačo na mesec; predlagano je 40% povprečne neto plače - cca 4.750 EUR na leto oziroma cca. 395 EUR na mesec).
3. Kaznovalna politika - predlog zakona uvaja višje globe - predvsem za šušmarjenje. Po novem bo poleg odvzema predmeta, s katerim je bilo opravljeno delo na črno, mogoče odvzeti tudi premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno.
Kopačeva poudarja, da si želijo s spremembo zakona omogočiti tako izvajalcem kot uporabniku storitve, da storitev opravita legalno na enostaven način.
Socialni partnerji bodo svoje predloge ministrstvu poslali do 26. avgusta, 27. avgusta naj bi jih obravnavala še delovna skupina. Skupaj s spremembami Zakona o urejanju trga dela pa naj bi jih, prav tako še v avgustu, ponovno obravnaval Ekonomsko socialni svet. Zakon naj bi bila sprejet še v letošnjem letu.
Pripravila Alenka Bizilj, DATA