Karantena po preklicu epidemije
Karantena po preklicu epidemije! Kakšne so spremembe v praksi, če vam je odrejena karantena in na kaj morate biti pozorni? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je objavil pojasnila kako se obravnava karantena po preklicu epidemije!
NOVO: BREZPLAČNI WEBINARJI NA DATI
Bi potrebovali informacijo o preoblikovanju vašega s.p. v d.o.o.? Bi radi svoj hobi spremenili v posel in razmišljate o samostojni podjetniški poti? Zaposlujete pa niste prepričani kakšne so vaše pravne možnosti, pravice in obveznosti v času koronavirusa? DATA d.o.o. znova organizira seminarje - kot webinarje. Izkoristite edinstveno priložnost in se prijavite še danes. Število mest je omejeno!
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjuje, da v primeru, da je oseba bolna, ji pripada bolniški stalež, v primeru ko oseba ni bolna, ji bolniški stalež ne pripada. V primeru, da vam je odrejena izolacija oz. samoizolacija je le ta odrejena kužni osebi, karantena pa je odrejena zdravi osebi. Izolacijo in karanteno sicer ureja Zakon o nalezljivih boleznih.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Karantena, izolacija in bolniški stalež
Osamitev oz. izolacija je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni Zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru.
Osebi je odrejena izolacija v naslednjih primerih:
1. pozitiven bris,
2. znaki bolezni za covid-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost covid-19 v družini
3. znaki bolezni za covid-19 + bris ni bil opravljen + prisotnost covid-19 v skupnosti (npr. na delovnem mestu) + velika verjetnost prenosa.
Izbrani osebni zdravnik kot razlog začasne zadržanosti od dela tem delavcem opredeli izolacijo. Delavci so v takšnem primeru upravičeni do nadomestila v višini 90 odstotkov od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Karantena in bolniški stalež
Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno mrzlico ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister razglasil epidemijo, v času njegove kužnosti. Karantena je odrejena s strani ministra pristojnega za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.
Kaj odrejena karantena pomeni v času, ko ni več razglašena epidemija?
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pojasnjuje, da pravice do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme zavoda nimajo:
1. zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov "nezdravstvene" narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza),
2. zdrave osebe v primeru karantene, ki jo z odločbo odredi minister za zdravje na predlog NIJZ, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel, in katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi,
3. osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za covid-19.
Velja torej pomembna razlika: v primeru izolacije ste upravičeni do nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V času epidemije je bilo v primeru, da vam je bilo odrejena karantena, nadomestilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odobreno od prvega dne.
Sedaj, ko je bila epidemija preklicana, v primeru ko vam je odrejena karantena, delavec do nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od prvega dne odsotnosti ni več upravičen.
V obdobju ko je epidemija preklicana, vam pa odrejena karantena, velja Zakon o delovnih razmerjih. Ta določa, da v primeru, ko gre za višjo silo, je delavec upravičen do nadomestila v višini polovice plačila, do katerega bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Seveda pa je vsak primer potrebno obravnavati in presojati individualno ter presoditi ali so izpolnjeni pogoji višje sile.
Pravica do regresa in čakanje na delo